[SlovLit] Prevodi Prešerna v nemščino -- Filološka forenzika

[Miran Hladnik]

Kar je Klaus Detlef (https://de.wikipedia.org/wiki/Klaus_Detlef_Olof)
obljubil, to je tudi storil. Poslal je prgišče svojih prevodov
Prešerna v nemščino z željo, da dobijo status javne dobrine, in ker je
vreme temu naklonjeno, sem jih brž postavil na Wikivir. Gre za prevode
pesmi in pesnitev Sem dolgo upal in se bal, Pevcu, Zdravljice (že
zadnjič), Sonetnega venca, Sonetov nesreče, Gazel, Krsta pri Savici,
Kam?, Neiztrohnjenega srca
(https://sl.wikisource.org/wiki/Prevodi_Pre%C5%A1ernovih_del_v_druge_jezike),
kjer bodo morda deležni še manjših popravkov v razporeditvi. Klaus,
hvala! Da bi se tako odločil še kdo od prevajalcev domače klasike v
druge jezike ali tuje klasike v slovenščino in s tem sprostil
življenje kulturnih vsebin v šoli in zunaj nje. -- miran

===

Pri tipkarskih nalogah v prvem letniku
(https://sl.wikiversity.org/wiki/Uvod_v_%C5%A1tudij_slovenske_knji%C5%BEevnosti_predavanja_2019/20#Tipkanje)
se je razkrila zabavna napaka v eni od diplomskih nalog, iz katerih
jemljemo naslove tekstov za urejanje. Psevdonimnega avtorja Čivkoslava
Lažana iz Slovenskega naroda 1884 je diplomantka leta 2015 dešifrirala
kot Damirja Globočnika. Diplomantka (ki je svoje delo sicer opravila
vestno) pravi, da je podatek našla nekje na spletu, vendar na spletu
te kombinacije imen razen v njeni diplomski nalogi ni najti. Ime Damir
se v slovenskih virih do druge svetovne vojne veže večinoma na
pisateljski priimek Feigel, od 1980 dalje pa na priimek Globočnik, tj.
na poznanega umetnostnega zgodovinarja. Čivkoslav Lažan je bil sicer
že zdavnaj v SBL razrešeni psevdonim nabožnega pisca Jožefa Marije
Kržišnika. Drugače kot šalo ali potegavščino si napake v diplomi torej
nisem znal razložiti, pa naj bo to s strani koga, ki je študentki
pomagal dešifrirati psevdonime avtorjev, ali pa koga, ki se je na ta
način na spletu pošalil z Damirjem Globočnikom, potem ko se je
domislica na spletu prijela in se začela razmnoževati, pa jo umaknil.

Kdor je po spletu iskal Damirja Globočnika, je na Wikiviru, kamor
postavljamo bibliografije leposlovja, slej ko prej naletel na očitno
napačno pripisano mu avtorstvo teksta iz 19. stoletja. Nekaj dni pred
mano je napako sam od sebe našel že Wikivirov admin Janez Drilc (tudi
Janez Drilc je psevdonim, pod njim deluje neverjetno priden in
koristen rojak, brez povezav s slovenistiko) in nanjo opozoril
študenta, ki se ukvarja z besedilom Čivkoslava Lažana. Napako sem
pravkar odpravil in izkoriščam priložnost za opravičilo Damirju
Globočniku, ker je nisem opazil prej. Ne gre pa mi iz glave vprašanje,
koliko je še takih spregledanih napak v stotinah diplomskih nalog na
slovenščini in tisočih na drugih fakultetah in drugih študijskih
smereh, pa tudi v objavljenih razpravah in knjigah. Benigne narave so
napake v letnicah, ko namesto 1848 zapišemo 1948, ali zamešamo ime
(sam sem npr. nekoč zapisal Rado Murnik, mislil pa na Janka Mlakarja).
Če natančni mentorji in recenzenti že preverijo vsako izjavo v
predloženih prispevkih, pa ne morejo vedeti, ali med stotinami
izpisanih naslovov časopisnega leposlovja popisovalec ni katerega
pomotoma ali iz površnosti izpustil ali naštel kakega preveč in ali se
mu je od utrujenosti ali iz nagajivosti zapisalo kaj, kar tja ne
spada. Piscem preprosto zaupamo, da so svojo nalogo opravili po svoji
vesti in najboljših močeh. V diplomske naloge v enem samem hranjenem
natisnjenem izvodu pogleda redko kdo in napake v njih ostanejo varno
skrite, diplomski izdelki na spletu pa znajo hitro najti kritičnega
bralca.

Anekdoto sem objavil, da opozorim na večjo vidnost akademskega
pisanja, odkar je to spletno dostopno. Sledljivost in transparentnost
informacij na spletu nas nagovarjata k njihovi odgovornejši produkciji
in obdelavi. -- miran