[SlovLit] Po Zoisovi Ljubljani -- Svetovljenje obrobne literature

Miran Hladnik hladnikmiran na gmail.com
Čet Okt 17 09:30:16 CEST 2019


From: "Irena Plešivčnik" <irena.plesivcnik na divjamisel.org>
To: <slovlit na ijs.si>
Date: Wed, 16 Oct 2019 18:36:57 +0200
Subject: Jutri, ČET 17.10.  (17h): Vodstvo po Zoisovi Ljubljani z dr.
Luko Vidmarjem

Pozdravljeni, Iz Vodnikove domačije Šiška, Hiše branja, pisanja in
pripovedovanja, vas v Vodnikovem letu  lepo vabimo: VODSTVO PO ZOISOVI
LJUBLJANI, četrtek, 17. oktober (17 h).

V letu 2019 obeležujemo tudi 200. obletnico smrti razsvetljenca,
gospodarstvenika in mecena Žige Zoisa. Dr. Luka Vidmar nas bo z
zgodbami popeljal po Zoisovi Ljubljani. Zbor pri Herkulovem vodnjaku
na Starem trgu. Na poti skozi Ljubljano bomo obudili spomin na stavbe,
povezane z Vodnikovim mecenom in mentorjem - baronom Žigo Zoisom. Pri
Herkulovem vodnjaku na Starem trgu se bomo spomnili Zoisovih
sorodnikov Pollinijev in šolanja pri jezuitu Gabrijelu Gruberju.
Nadaljevali bomo pred Zoisovo palačo na ljubljanskem Bregu, kjer je
baron preživel večino življenja. Ob Slovenski cesti bomo pokazali
mesto, kjer je stala Zoisova tovarna fajanse in se spomnili bližnje
Zoisove aleje - botaničnega vrta, ki je bil odprt za javnost. Pred
Slovensko filharmonijo bomo opozorili na nekdanje Stanovsko
gledališče, kjer so na Zoisovo pobudo peli v slovenščino prevedene
italijanske arije ter z njegovo podporo uprizorili Linhartovo Županovo
Micko in mladinsko igro Tinček Petelinček. V bližini bomo pokazali
Barbovo palačo, eno mnogih stavb v lasti družine Zois. Končali bomo na
Ciril-Metodovem trgu, kjer bomo pokazali hišo Zoisove matere Ivane, ki
ga je učila slovensko, in stolnico, kjer je bil pokopan njegov oče
Michelangelo. Brezplačno. V primeru slabega vremena odpade.

Prijeten pozdrav iz Šiške,
Irena Plešivčnik
DIVJA MISEL, Inštitut za neprofitno komunikacijo

===

Od: Marko Juvan <marko.juvan na zrc-sazu.si>
Date: V čet., 17. okt. 2019 ob 08:52
Subject: Marko Juvan. Worlding  a Peripheral Literature (Svetovljenje
obrobne literature). Palgrave Macmillan, 2019.

V zavračanju zahodnocentrizma, vcepljenega v pojem svetovne
književnosti, so se v zadnjem času kot alternativa hierarhiji jedro –
periferija pojavile različne strategije, ki segajo od nadomestitve
svetovne literature z drugimi izrazi preko perspektivističnega
decentriranja svetovne literature do povzdigovanja vloge obrobja. Ta
knjiga izpodbija stališče, da se besedilom lahko pripiše svetovni
pomen, ne glede na njihov izvor, jezik in začetni položaj na
mednarodnem knjižnem trgu. Glede na to, da neenakomerna porazdelitev
kulturnega kapitala vzpostavlja sodobne svetovne sisteme literature,
jezika in prevajanja, perifernosti ne bi smeli zanikati, temveč jo je
treba vzeti v zakup. Avtor se osredotoča na slovensko literaturo,
vzhodno-srednjeevropski literarni sistem, ki je študijem svetovne
literature skorajda neznan. Obravnava kanonsko funkcijo svetovne
književnosti v procesu uveljavljanja evropskih slovstev kot
nacionalnih literatur v devetnajstem stoletju. (Pol)obrobna nacionalna
gibanja so, zavedajoč se svoje odvisnosti od imperialnih sil, iskala
mednarodno priznanje, med drugim prek na novo izumljenega lika
nacionalnega pesnika. Na ozadju meddržavnega sistema, ki se je
razvijal v tistem obdobju, so evropske narodne skupnosti kanonizirale
svoje osrednje pisce, da bi predstavile svojo kulturo za normativni
pogled Drugega: za nastajajoči svetovni literarni kanon in njegovo
estetsko ideologijo. Nacionalne literature so torej potrjevale svojo
jezikovno-kulturno individualnost prek procesa svetovljenja; tj. s
poskusi iskanja sebi ustreznega mesta v mednarodnem literarnem svetu,
ki ga oblikuje domnevna univerzalnost estetskega. Juvanova knjiga, ki
združuje analize literarnega svetovnega sistema in kanonizacije,
prevodne študije in raziskave evropskega kulturnega nacionalizma,
odgovarja, zakaj v obrobnih literarnih sistemih, kot je slovenski,
notranji perspektivi njihovega svetovljenja spodleti, da bi se ujela z
zunanjo perspektivo svetovnega sistema na ta obrobja.

»Pravočasen, živahen in zelo zanimiv razmislek o tem, kako se tako
imenovane male književnosti vklapljajo v potekajoče razprave o
svetovni literaturi, ki so se razplamtele danes – obvezno branje za
vse literarne znanstvenike, ki želijo iti v korak s tem, kam gre
literarni študij v tem trenutku.« (Theo D'haen, redni profesor, KU
Leuven, Belgija, in avtor The Routledge Concise History of World
Literature)

»Marko Juvan v Worlding a Peripheral Literature ponuja zelo potreben
korektiv glavnemu toku preučevanja svetovne literature, in sicer s
tem, da nacionalne in svetovne literature nima za dve ločeni entiteti,
temveč poudari, da vzpostavljata omrežje odnosov, ki se vzajemno
podpirajo. Juvan razvije svojo prepričljivo argumentacijo na primeru
slovenske literature, ki je na področju študij svetovne literature
doslej še vedno neznana; to stori iz inovativne perspektive, prek
figuralnega vozlišča nacionalnega pesnika.« (César Domínguez, izredni
profesor za primerjalno književnost na Universidade de Santiago de
Compostela, Španija, in soavtor Introducing Comparative Literature:
New Trends and Applications)


Dodatne informacije o seznamu SlovLit