[SlovLit] Statistična obdelava jezika -- Dan slovarjev -- Ob slavističnem kongresu

Pon Okt 14 10:29:58 CEST 2019

Od: Senja Pollak <senja.pollak na ijs.si>
Date: V ned., 13. okt. 2019 ob 16:53
Subject: SLSP vabljena predavanja

Pozdravljeni, od 14. do 16. 10. bo na Institutu Jožef Stefan potekala
konferenca  SLSP (7th International Conference on Statistical Language
and Speech Processing).
Program konference si lahko ogledate tu:  https://slsp2019.irdta.eu/program/

Če bi se želeli udeležiti vabljenih predavanj, ste dobrodošli (prosimo
pa za razumevanje, da kavo in prigrizke med odmorom prepustite tistim,
ki so registrirani za konferenco).

Urnik vabljenih predavnanj:
- ponedeljek, 14. 10., 09:30--10:30 (otvoritev in vabljeno
predavanje):  Jure Leskovec: Learning and Reasoning with Knowledge
Graphs
- torek, 15.10., 09:00 - 09:50  (vabljeno predavanje): Alexandros
Potamianos: Emotion and Behavioral Tracking in the Lab and in the Wild
- sreda, 16. 10., 09:00 - 09:50 (vabljeno predavanje): Odette
Scharenborg: The Representation and Processing of Speech in Human
Listeners and Deep Neural Network-based Automatic Speech Recognition
Systems

Predavanja bodo potekala v Veliki predavalnici IJS.

Lep pozdrav, Senja

===

From: Mija Michelizza <leksika na zdsds.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Mon, 14 Oct 2019 08:58:11 +0200
Subject: Dan slovarjev

Spoštovani, v sredo, 16. oktobra 2019, bomo praznovali letošnji
mednarodni dan slovarjev v Vodnikovi domačiji. Ob 16. uri bo okrogla
miza o slovarjih in slovaropisju, na kateri bodo sodelovali doc. dr.
Helena Dobrovoljc (ZRC SAZU), izr. prof. dr. Tomaž Erjavec (Inštitut
Jožef Stefan), doc. dr. Polona Gantar (Filozofska fakulteta UL), dr.
Andrej Perdih (ZRC SAZU), red. prof. dr. Irena Stramljič Breznik
(Filozofska fakulteta UM), izr. prof. dr. Alenka Vrbinc (Ekonomska
fakulteta UL), dr. Mojca Žagar Karer (ZRC SAZU) in red. prof. dr.
Andreja Žele (Filozofska fakulteta UL). Okroglo mizo bo povezoval
Boštjan Narat.

Ob 19. uri bo okrogli mizi sledila gledališka predstava Andreja
Rozmana Roze Ljubljanski vodnik našel Vodnika.

V četrtek, 17. oktobra, bodo na ZRC SAZU potekale delavnice o
slovarjih in slovaropisju, namenjene učiteljem, prevajalcem in
lektorjem. Sprostilo se je nekaj mest, prav tako pa je nekaj prostih
mest še pri kratkih obiskih leksikografov: ob 10. uri spoznavamo delo
terminografov, ob 14. uri pa obiščemo zgodovinske slovaropisce.
Zainteresirane prosimo, da se oglasijo na leksika na zdsds.si

Vsi dogodki so za obiskovalke in obiskovalce brezplačni! Dogodke ob
mednarodnem dnevu slovarjev so podprli Ustanova patra Stanislava
Škrabca, Vodnikova domačija in ZRC SAZU. Več o dogodkih na spletni
strani: https://zdsds.si/2019/09/dan-slovarjev-2019/

Vljudno vabljeni!
Mija Michelizza,
vodja Sekcije za leksiko ZDSDS

===

From: "Uroš Ferrari Stojanović" <uros.ferrari.stojanovic na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Mon, 14 Oct 2019 10:09:27 +0200
Subject: Ob slavističnem kongresu

Spoštovani profesor Hladnik, pošiljam vam odlomek iz svojega članka
(in še povezavo nanj), ki sem ga pred dnevi napisal za oddajo
Kikokerdáče na Radiu Študent in ga je včeraj opoldne brala kolegica
Ajda Sokler, saj sem pomislil, da bi bil odlomek, v katerem je povzet
pravopisni del kongresnih referatov, morda zanimiv za objavo na
SlovLitu.

V članku je (oziroma bo danes v teku dneva) na voljo tudi zvokovni
zapis oddaje. Pohvalil bi rad Ajdo (ime ima že pravo spikersko), ki je
bila zelo potrpežljva in dovzetna za vse naglasoslovne popravke tipa
podomáčeno pisanje nasélbinskih imen ter vse deležnike z naglasnim
umikom, tako da bo posnetek, zahvaljujoč Ajdinemu glasu, balzam za vse
fonetično-fonološke sladokusce in malo manj sladkoglede ljubitelje
lepe slovenščine.

Celoten članek:
https://radiostudent.si/dru%C5%BEba/kikokerd%C3%A1%C4%8De/jezik-vas-pocitraj

Z lepimi pozdravi
Uroš Ferrari S.

***

Na kongresu sta s predavanjema o pravopisnem podomačevanju tujih
lastnih imen nastopila tudi [naša sogovornika iz prejšnje oddaje
Kikokerdáče,] docentka doktorica Helena Dobrovoljc o kategorizaciji
prevzetih lastnih imen v luči prenove Slovenskega pravopisa ob prikazu
prevzemanja imen iz hrvaščine in doktor Peter Weiss, ki se je poglobil
v pravopisni pogled umeščanja nemških imen v slovenski jezikovni
sistem. Ob njiju sta svoje raziskovanje predstavili tudi docentka
doktorica Tina Lengar Verovnik, ki je za uvod prikazala pogled na
prevzemanje ter načrtovane prenove in spremembe v posodabljajočem se
pravopisu, in mlada raziskovalka asistentka Urška Vranjek Ošlak, ki se
je osredinila na prevzemanje iz madžarskega jezika. Vsi štirje
prihajajo z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. V
okviru slednjih dveh ustanov deluje Pravopisna komisija, katere
cenjena članica je tudi peta predstavnica pravopisnih referatov Marta
Kocjan Barle, ki je v nasprotju s preostalimi govorniki spregovorila o
prevzemanju občnih poimenovanj, in sicer iz italijanščine. Za piko na
i jedrnatemu, predvsem pa sovisnemu sklopu referatov o pisanju
podomačenega izrazja je nastopil še lektor Rok Dovjak s slovenske
radiotelevizije, ki je predstavil predlog nadgradnje pravopisnega
poglavja o prevzemanju iz nelatiničnih pisav, pri čemer se je najbolj
posvetil prevzemanju iz korejščine.

Kako pa vi zapisujete imena hrvaških mest? Bi zapisali Karlovac,
Sisak, pa denimo Rijeka in Pula – ali podomačeno Karlovec, Sisek, Reka
in Pulj? To so zagate, ki pestijo številne uporabnike slovenskega
jezika. Docentka doktorica Helena Dobrovoljc je poleg teoretične
zaslombe predstavila tudi pogled v besedilni korpus, to je nabor
besedil iz slovenske publicistike, leposlovja, spleta in drugih virov,
s pomočjo katerega ob uporabi še nekaj drugih besedilnih korpusov
sodobno jezikoslovje danes lahko veliko laže kot nekoč raziskuje
udejanjanje jezikovnih oblik in sredstev, kakršno se izkazuje v
dejanski rabi. Ugotovitve iz besedilnega korpusa Gigafida, ki od letos
obratuje v izboljšani in preglednejši različici, so na primer
pokazale, da Slovenci imena hrvaških krajev pogosteje zapisujemo v
nepodomačeni obliki, torej Karlovac, Sisak, Jasenovac, medtem ko k
slovenjenju bolj težimo pri nenaselbinskih imenih, kot so Reški zaliv
in Plitviška jezera. Zanimive so tudi nekatere nesistemskosti, ki
nastanejo pri delnem domačenju hrvaškega zemljepisnega imenja, kot je
na primer pisanje Bakarski zaliv namesto Bakrski, kot bi hrvaški
Bakarski zaljev upoštevaje neobstojni polglasnik popolnoma prilagodili
zakonitostim slovenskega jezika. Najbrž ni treba posebej
izpostavljati, a bi vendarle kazalo poudariti, da jezikoslovci pri
spremljanju življenja jezika in posodabljanju jezikovnih priročnikov
še zdaleč nimajo preprostega dela. Dokler ne bodo prenovljena
pravopisna pravila in uglašeno z njimi tudi pravopisni slovar, si pri
razvozlavanju jezikovnih zagat lahko govorci slovenščine že zdaj s
pridom pomagamo z Jezikovno svetovalnico in ePravopisom, ki tečeta na
slovarskem spletišču Fran in sta vsako leto bogatejša za nove
slovarske iztočnice ter dopolnjujoče jih jezikovne nasvete.

(odlomek)