[SlovLit] Uglasbitev Železne ceste -- Re: Enigma lesenega koritca -- Maska Georgesova na Wikiviru

[Miran Hladnik]

Od: Matej Krajnc <krajnc75 na gmail.com>
Date: V pet., 9. avg. 2019 ob 23:50
Subject: Uglasbitev Železne ceste

Zdravo, po daljšem času se spet oglašam in pošiljam v vposluh novo
uglasbitev Prešernove pesmi Od železne ceste. Trenutno se precej
ukvarjam s pesmimi o vlakih in železnici v svetovni glasbeno-literarni
zapuščini, pa mi je prišla na pamet tudi ta. Prešeren takrat recimo še
ni razmišljal o drugem tiru. ;-)
https://www.youtube.com/watch?v=MDqBO0eFgKU

Lp, Matej

===

Od: Alenka Rot Vrhovec <alenka.rot.vrhovec na gmail.com>
Date: V sob., 10. avg. 2019 ob 15:01
Subject: Re: [SlovLit] Enigma lesenega koritca
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2019/006756.html)

Spoštovani, tudi Tolstoj, zbiralec ljudskih pripovedk, ima v eni od
svojih zgodbic enak motiv, kot je v Grimmovi pripovedki Ded in vnuk
ter v  Valjavčevi pripovedki Lesena skleda. Tolstojeve povestice
(knjižica Čebelica) je leta 1970 izdala Mladinska knjiga, zgodbice v
njej pa je izbral in v slovenščino prevedel Cvetko Zagorski. V
knjižici je na str. 62 mdr. napisano, da si je prevajalec kako
zgodbico "dovolil rahlo prirediti, zamenjati nekatera ruska imena z
našimi ter zgodbicam, ki jih Tolstoj v svojem Abecedniku ni naslovil,
dati naslove." (Januarja 1998 je bilo besedilo Dedek in vnuček
objavljeno tudi v reviji Ciciban.)

Lep pozdrav
Alenka Rot Vrhovec

Tolstojeva povest oz. njena različica v slovenščini, ki jo je napisal
Cvetko Zagorski
DEDEK IN VNUČEK

Ded se je zelo postaral. Noge ga niso več nosile, oči ne več videle,
ušesa ne slišala. Tudi zob ni imel več. Kadar je jedel, mu je teklo iz
ust. Zato ga sin in snaha nista več klicala k mizi. Kósiti je moral
sam za pečjo. Nekoč so mu prinesli v skodelici kosilo. Hotel je
dvigniti skodelico k sebi, pa mu je padla iz rok in se razbila. Snaha
ga je začela zmerjati. Oponašala mu je, da dela samo škodo in da bo
odslej jedel iz lesene sklede.

Nekoč sta sedela mož in žena doma in gledala sinčka, ki se je igral na
tleh z deščicami. Oče ga je vprašal:

"Kaj delaš, Miško?"

"Leseno skledo delam, očka, da bom dajal tebi in mami jesti iz nje, ko
bosta stara."

Mož in žena sta se spogledala in v oči so jima stopile solze. Sram ju
je bilo, ker sta žalila starčka. Odtlej sta ga spet posájala za mizo
in mu stregla.

===

https://sl.wikisource.org/wiki/Maska_Georgesova_to_in_onostranska --
Kozakova Maska Georgesova to in onostranska (LZ 1936) na Wikiviru;
tekst je treba še pregledati. Besedilo Juša Kozaka je pripravil France
Malešič, besedila, ki jih popravljajo študentje pri projektu Wikivir,
ki ga financira Ministrstvo za kulturo, pa je svoje letošnje redakcije
vpisovalo na projektno stran
https://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Evidenca_opravljenih_korektur .
Fino bi bilo, če bi na Wikivir drugo ob drugo postavili tudi variante
pripovedi o lesenem koritcu. -- miran