[SlovLit] Enigma lesenega koritca -- Biološka, jezikovna in kulturna raznolikost -- Esej na maturi -- Italijanska paleografija

[Miran Hladnik]

From: "Zoran Božič" <zoran.bozic na guest.arnes.si>
To: <slovlit na ijs.si>
Date: Sun, 28 Jul 2019 18:19:00 +0200
Subject: Enigma lesenega koritca (Matija Valjavec ali brata Grimm?):
Vprašanje za poznavalce

Ko sem pregledoval srednješolska berila od leta 1850 do 2010, sem
večkrat zasledil sestavek Matije Valjavca z naslovom Lesena skleda. Že
v obdobju med dvema vojnama se je pojavilo mnenje, da gre za zastarelo
besedilo, ki pa je očitno prestalo test časa in smo ga brali tudi v
naših osnovnošolskih berilih v šestdesetih letih dvajsetega stoletja.

Gre za poučno in zelo sugestivno napisano črtico; sam sem se kot
najstnik tako vživel v pripoved, da sem si nazorno predstavljal
starega človeka, ki se mu tresejo roke in cedijo sline, kar je v meni
sprožalo velik odpor (zdaj, ko se bližam sedemdesetim, spoznavam, da
je Valjavec rahlo pretiraval). Briljanten je zaključek zgodbe: šele ko
sin spozna, da bo s svojim zgledom (popuščanje ženi in nespoštljiv
odnos do ostarelega očeta) tudi sam deležen enake obravnave pri svojem
potomcu, spremeni ravnanje.

Pred dnevi mi je slučajno prišla v roke drobna knjižica (lastnik je
bil verjetno mož moje tete Lojze Kurinčič, osnovnošolski učitelj in
ravnatelj iz Idrskega), in sicer Slovensko berilo za višje razrede
slovenskih ljudskih šol, ki je leta 1946 izšlo v Coni A v Gorici. Na
strani 31 je objavljen sestavek z naslovom Ded in vnuk, ki je po
vsebini in tudi po izrazju (npr. leseno koritce) istoveten Valjavčevi
Leseni skledi, vendar je avtorstvo pripisano bratoma Grimm. Sprašujem
poznavalce, če gre za Valjavčev plagiat ali prevod ali za kaj drugega.
Za pojasnilo bom neizmerno hvaležen.

Zoran Božič

===

https://www.oeaw.ac.at/acdh/detail/event/workshop-biodiversity-in-connection-with-linguistic-and-cultural-diversity/
-- vabilo na jesensko delavnico na dunajski akademiji znanosti na temo
biološke pestrosti in kulturne ter jezikovne raznolikosti kot jamstva
trajnejše eksistence.

===

https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/kar-se-janezek-nauci-to-janez-zna-211483.html
-- Leonard Štoka Sedmak: Slovenska matura je mladim namesto ideala
odgovornosti, ustvarjalnosti in samozavesti vcepljala ideal, ki med
zvezde povzdiguje intelektualno lenobo in družbeno pasivnost. Delo 30.
julija 2019.

===

https://italian-paleography.library.utoronto.ca/ -- italijanski
paleografski portal v Torontu vsebuje sto rokopisov iz časa 1100 do
1700.