[SlovLit] Wikipedija, univerza in angleščina -- Forum Tomizza 2019 -- Tikanje, vikanje, onikanje

[Miran Hladnik]

https://www.academia.edu/26337149/Bridging_the_Gap_Between_Wikipedia_and_Academia
-- Dariusz Jemielniak: Bridging the Gap Between Wikipedia and
Academia. Academia.edu (članek o razmerju med Wikipedijo in univerzo:
"Wikipedija je osnovna platforma za javno promocijo znanosti. [...] Če
ne bomo prispevali vanjo in jo uporabljali v razredu, bo vlak odpeljal
naprej brez nas.").

---

https://www.academia.edu/26315794/Quotidian_Ethics_in_the_Neoliberal_University_Research_and_practice_collide
-- Sue Starfield: Quotidian Ethics in the Neoliberal University:
Research and practice collide. Academia.edu. Članek kritizira
neoliberalski pogled na univerzo kot mednarodno tržnico znanja za
potrošnike (študente), ki morajo za to, da bi bili konkurenčni,
obvladati angleščino.

===

From: "Vladka Tucovič Sturman" <vladka.tucovic na guest.arnes.si>
To: Slovlit <slovlit na ijs.si>, Slo-fhs <slo-fhs na googlegroups.com>
Date: Mon, 13 May 2019 10:37:55 +0200
Subject: Forum Tomizza 2019

Spoštovani, letos mineva 20 let od smrti istrskega pisatelja Fulvia
Tomizze (1935--1999), ki se je šolal, živel in delal tudi v Kopru,
zato je Koper ena izmed treh glavnih postaj vsakoletnega Foruma
Tomizza (Koper pa je tudi dogajalni prostor njegovega zgodovinskega
romana o Trubarjevem sodobniku škofu Vergeriju Zlo pride s severa), t.
i. obmejnih srečanj oz. mešanice literarnega festivala in simpozija,
ki so ga njegovi prijatelji (med njimi tudi Milan Rakovac in Ciril
Zlobec) zasnovali v njegov spomin. Več o letošnjem posebej bogatem
programu, med 15. in 18. 5. tudi s predvečeroma 13. in 14. 5. v Kopru
in Ankaranu, na spletni strani https://forumtomizza.com/sl/

Med dogodki pa izpostavljam literarni sprehod Tomizza za Koprčane, ki
ga vsako leto vodi slavistka Jasne Čebron; obiskovalce popelje po
koprskih poteh Fulvia Tomizze, tokrat v sredo 15. 5. ob 16. uri,
zbirališče je na Titovem trgu.

Prisrčno vabljeni!
Vladka Tucovič Sturman

===

From: Institut za slovenski jezik Frana Ramovsa <isj na zrc-sazu.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Mon, 13 May 2019 10:53:18 +0200
Subject: Tikanje, vikanje, onikanje - v virih 18. stol.

Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja vljudno vabi na
predavanje dr. Alenke Jelovšek TIKANJE, VIKANJE, ONIKANJE - OGOVORNE
OBLIKE V SLOVENSKIH PISNIH VIRIH OD SVETOKRIŠKEGA DO VODNIKA.

Med normami, ki urejajo vsakdanjo komunikacijo med ljudmi, so tudi
družbeno sprejeta pravila o načinu ogovarjanja sogovornika glede na
njegov družbeni položaj in odnos do govorca. V evropskih jezikih se ta
kaže predvsem v izbiri med različnimi zaimki in z njimi ujemajočimi se
glagoli itd., v sodobni slovenščini to vlogo prevzema razlikovanje med
edninskim in množinskim zaimkom za 2. osebo. Razvoju množinskih
ogovornih oblik lahko v slovenskih pisnih virih sledimo že od 13.
stoletja, v 18. stoletju pa se je razvil tri- oziroma štiridelni (če
upoštevamo še rabo naslovov kot najvljudnejšo obliko) ogovorni sistem,
primeren času velikih družbenih razlik, ko je obstajala potreba po
natančnem razlikovanju družbenih položajev. Nakazan je bil že pri
Svetokriškem in se je do konca 18. stoletja dokončno oblikoval, kot
nam kaže z ogovornimi oblikami najbolj bogat vir – Linhartova komedija
Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1790), za katero lahko domnevamo,
da nam prikazuje relativno popoln model ogovornega sistema tega
obdobja. V tem obdobju lahko v osrednjeslovenskem jeziku opazimo tudi
t. i. polvikanje, ki je v pogovornem jeziku (zlasti na zahodni
polovici slovenskega ozemlja) znano še danes, iz pisnih virov pa je
bilo v začetku 19. stoletja v veliki meri pregnano po posegu
slovničarjev na čelu z Jernejem Kopitarjem. Ti so s svojimi
purističnimi težnjami posegli tudi v sam ogovorni sistem, kar je
povzročilo njegovo poenostavitev in hkrati jezikovnotipološko
netipični razvoj v 19. stoletju.

Dr. Alenka Jelovšek je znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski
jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Leta 2009 je diplomirala iz novinarstva
na Fakulteti za družbene vede in iz slovenistike na Filozofski
fakulteti Univerze v Ljubljani. Naslednje leto 2010 je na Oddelku za
primerjalno in splošno jezikoslovje diplomirala iz splošnega
jezikoslovja, leta 2014 pa še iz zgodovine na Oddelku za zgodovino,
oboje na FF v Ljubljani. Istega leta je doktorirala pri prof. dr.
Ireni Orel na Oddelku za slovenistiko ljubljanske Filozofske
fakultete, in sicer z jezikovnozgodovinsko tematiko Osebni zaimki v
jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. V Sekciji za
zgodovino slovenskega jezika inštituta je ena od avtoric nastajajočega
prvega zvezka zgodovinskega slovarja Slovar slovenskega knjižnega
jezika 16. stoletja . Od 2011 objavlja znanstvene članke, predvsem s
področja zgodovinskega oblikoslovja in razvoja ogovornih norm v
slovenščini, in aktivno sodeluje na domačih in mednarodnih
konferencah. Od 2011 je področna urednica, od 2017 pa članica
uredniškega odbora Jezikoslovnih zapiskov.

Predavanje bo v četrtek, 16. maja 2019, ob 11. uri v Mali dvorani ZRC
SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje.

Vabljeni!