[SlovLit] In memoriam: Peter Kolšek -- Črni svatje -- V spomin prof. Lojzki Bratuž

[Miran Hladnik]

Od: LUD Literatura <urednistvo na ludliteratura.si>
Date: V sob., 11. maj 2019 ob 13:58
Subject: In memoriam: Peter Kolšek
To: Slovlit owner <slovlit-owner na ijs.si>

Peter Kolšek, pesnik in kritik, a tudi esejist, kolumnist, urednik in
komentator, je bil ena ena najprepoznavnejših novinarskih in kritiških
osebnosti zadnjih treh desetletij pri nas. Kot strasten filmski in
literarni kritik je bil tako rekoč zadnje utelešenje velikega
kritiškega duha – bil je predan bralec in neumoren interpret
slovenskega literarnega kanona, antologist in sestavljavec učbenikov,
poznavalec klasikov in sodobnikov ter njihov nepopustljivi
premišljevalec. Kot pesnik je bil nežni samohodec, ki mu ni bila tuja
tista redko tako žlahtna ironija. Za svoje novinarsko in publicistično
delovanje je prejel nagrado Društva novinarjev Slovenije za
življenjsko delo.

V elektronskem mediju http://www.ludliteratura.si je objavil pesem
(http://www.ludliteratura.si/branje/samke/) in (kot gost simpozija
Umetnost kritike, na katerem pa zaradi bolezni žal ni mogel nastopiti)
luciden esej o stanju slovenskega kritištva
(http://www.ludliteratura.si/esej-kolumna/kaj-je-in-cesa-ni/). V
spomin na avtorja objavama dodajamo še intervju iz revije Literatura
(http://www.ludliteratura.si/intervju/saj-ste-hoteli-kaj-romanticnega-ali-ne/)
– prvega sploh, v katerem je nastopil v vlogi intervjuvanca.

 Samke

Dobrohotne kot grlice
se nasmihajo vsemu, kar je ostalo od banketa,
črne ženske, oprte na nerazložljivo daljavo,
vršičke smrek čutijo v bradavicah,
z glasbo in rastlinami
si spletajo vzglavje za dolgo ležanje,
ampak zdaj so prispele, sreča,
nikjer se ne kaže zaljubljeni par.

===

Jože Beranek je 1944 ilustriral knjigo Črni svatje Stanka Lapuha, ki
jo navajamo med živalskimi pripovedmi
(https://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%BDivalska_pripoved) ali lovskimi
pripovedmi (https://sl.wikipedia.org/wiki/Lovsko_leposlovje). Stanko
Lapuh je umrl leta 1993 in njegova knjiga bo zato na dLibu dostopna
najbrž šele leta 2063, Beranka
(https://sl.wikipedia.org/wiki/Jo%C5%BEe_Beranek), ki je poznan tudi
kot slovenski slikaničar (https://sl.wikipedia.org/wiki/Slikanica) ali
celo kot prvi slovenski stripar, pa so kot kolaboranta in
domobranskega propagandista usmrtili leta 1945 in so njegova dela že v
javni lasti. Anka Polajnar, ki mi je knjigo sposodila, je najbrž
vedela, da se ne bom mogel zadržati in da bom skeniral in postavil v
Wikimedijino Zbirko vsaj Berankove ilustracije, če že Lapuhovega
besedila ne smem. Tule
(https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:%C4%8Crni_svatje) je zdaj
37 Berankovih celostranskih ilustracij (simpatičnih manjših risb nisem
presnel) za knjigo Črni svatje. -- miran

===

From: "Sonja Žežlina" <sonja.zezlina na guest.arnes.si>
To: slovlit <slovlit na ijs.si>
Date: Sun, 12 May 2019 15:16:44 +0200
Subject: Slavistično društvo v spomin prof. Lojzki Bratuž

Lojzka Bratuž je vedno spremljala dogajanje na kulturnem območju
Goriške, kljub meji, ki nas je v preteklosti ločevala. Bila je
svetovalka in prijetna sogovornica tako strokovnjakom kot ustvarjalcem.
O tem pričajo mnogi dokumenti in drobni spomini.

Med bolj odmevnimi dogodki je bila izdaja zbornika Pogovori srca, ki ga
je izdalo Slavistično društvo Nova Gorica na pobudo Marije Mercine in je
posvečen pesniškemu ustvarjanju njene matere Ljubke Šorli. Lojzka Bratuž
je leta 2002 prisostvovala vsem predstavitvam tega zbornika, in sicer v
Kromberku, v Gorici, Tolminu, Štanjelu, Trstu, Idriji in Ajdovščini.

Rada se je odzvala vsem našim povabilom, še posebno zavzeto pa je
sodelovala na Primorskih slovenističnih dnevih, ki že 29 let potekajo po
različnih krajih Primorske.  Tako je na 16. PSD predstavila prispevek
Martina Jevnikarja O poznavanju zamejske in zdomske literature in na 19.
PSD v Brdih 2008 briškega pesnika Ludvika Zorzuta, ki je še posebej
priljubljen med rojaki zaradi pesmi v briškem narečju. Na  enem od
simpozijev pa je dr. Marija Pirjevec predstavila Lojzko Bratuž kot
literarno zgodovinarko.

Ob 20-letnici smrti Ljubke Šorli je leta 2013 ves čas spremljala
dogajanje ob postavitvi doprsnega kipa na Erjavčevi ulici ob že
postavljenem spomeniku Lojzetu Bratužu. 26. 4. istega leta  je na
osrednji slovesnosti  ob dnevu upora proti  okupatorju odkrila njen
doprsni kip. Odkritju je sledil ogled  razstave z naslovom Uporno sem
viharjem kljubovala  v Galeriji Frnaža.  Na razstavi so se prebivalci
Nove Gorice lahko seznanili z življenjem in  delom družine Bratuž.

Leta 2013 je Lojzki Bratuž  Mestna občina Nova Gorica podelila naziv
častna občanka  mestne občine in s tem pokazala, da ceni njene zasluge
pri povezovanju obeh mest, obeh društev ter nenazadnje preteklosti in
prihodnosti nas vseh.

Člani Slavističnega društva Nova Gorica se s hvaležnostjo spominjamo
njene plemenite naklonjenosti.