[SlovLit] Južnoslovanski večer -- Dragutin Rosandić (1930--2019) -- O interferencah v slovenščini v Trstu

[Miran Hladnik]

From: "Maja Kovač" <mk.majakovac na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Mon, 6 May 2019 15:24:07 +0200
Subject: Vabilo na Južnoslovanski večer

Prijazno vabljeni na Južnoslovanski večer z Renatom Baretićem!

Napiši mi pesem.
- Ne gre tako zlahka, kot da jemljem Besede iz žepov.
Pripoveduj mi o njej.
- O poeziji? O prozi?
- Ne, pusti ga, naj sam pove.

Dobimo se v torek, 14. maja 2019, ob 19.00 v predavalnici 4
(pritličje, levo) Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Aškerčeva
2). Z nami bo hrvaški pisatelj Renato Baretić.

P. S.: Imam Načrt. Greva potem v Hotel Grand in se odločiva, Komu bova
pošiljala razglednice. Osmemu poverjeniku bo že treba.

Pogovor bosta vodila študenta Maja Kovač in Sašo Puljarević

===

Od: Boža Krakar Vogel <boza.krakar na guest.arnes.si>
Date: V pon., 6. maj 2019 ob 18:11
Subject: Dragutin Rosandić

5. maja 2019 je umrl nestor zagrebške metodične šole Dragutin Rosandić
(rojen 1930). Z metodiko hrvaškega jezika in književnosti se je na
Filozofski fakulteti v Zagrebu začel ukvarjati v 60. letih 20.
stoletja in jo razvil v znanstveno disciplino, do- in podiplomski
študijski predmet in bil do upokojitve l. 2000 vodja njene katedre.
Med številnimi knjigami omenimo predvsem Metodiko književnoga odgoja i
obrazovanja iz l. 1986, ki jo je pod naslovom Metodika književne
vzgoje za slovensko področje priredil Jože Lipnik (1991).
Zagrebška/Rosandićeva metodična šola je vplivala tudi na vse, ki smo
se v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja  ukvarjali z didaktiko
književnosti v slovenskem prostoru. Navdihujoča sta bila predvsem dva
poudarka. Prvič, specialna didaktika (književnosti) je
interdisciplinarna veda, katere predmet ni književnost, ampak njen
pouk kot spoznavni proces. Da se lahko približa komunikacijskemu
trikotniku književnost – učenec –  učitelj, mora zato razvijati lastno
metodologijo. In drugič, književnost se najučinkoviteje približuje
učencu  preko dejavne bralne izkušnje v fazah šolske interpretacije,
ki vključujejo obravnavo teksta in konteksta. Prof. Rosandića, ki naju
druži podobna profesionalna biografija, hvaležno štejem za svojega
neformalnega mentorja, ki je name vplival preko svojih objav,
strokovno in moralno pa tudi v  živahnih osebnih stikih. Zadnji se je
zgodil l. 2015 ob njegovi 85-letnici v njegovem rodnem Gospiću. Pred
očmi imam še zdaj čilega, energičnega govorca, pozornega poslušalca,
profesorja od nog do glave. Komplimenta, ki ga je mojemu delu dal ob
tej priložnosti, sem bila vesela kot le redko katerega. Dolg, da
podrobneje predstavim njegovo najobsežnejšo, ažurirano Metodiko … s
podnaslovom Temelji metodičkoknjiževne enciklopedije (2005), je žal
ostal neizpolnjen …

Boža Krakar Vogel

===

From: "Vladka Tucovič Sturman" <vladka.tucovic na guest.arnes.si>
To: Slovlit <slovlit na ijs.si>, "Lektorski krožek FHŠ"
<lektorski_krozek na googlegroups.com>
Date: Tue, 07 May 2019 08:40:08 +0200
Subject: Predavanje Martine Ožbot o italijanskih interferencah v slovenščini

Spoštovani, Sekcija za slovenščino Oddelka za pravne in jezikoslovne
študije, tolmačenje in prevajanje ter deželni Centralni urad za
slovenski jezik organizirata v sredo, 8. maja 2019, ob 15. uri v
predavalnici L4 v Narodnem domu v Trstu predavanje o italijanskih
jezikovnih vplivih na slovenščino. Gostja bo red. prof. Martina Ožbot
z Oddelka za romanistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Vljudno vabljeni.

Karin Marc Bratina, PhD