[SlovLit] Biografije in avtobiografije -- Linhartov prevodni jezik -- Razvijanje ključnih zmožnosti pri pouku književnosti v gimnaziji

[Miran Hladnik]

https://www.mklj.si/prireditve/item/19397-literatura-v-mestu-bronja-zakelj-in-dr-miran-hladnik
-- v zadnjem sporočilu
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2019/006640.html) je
umanjkal podatek, da bo pogovor o biografskih in avtobiografskih
romanih iz serije Literatura v mestu v Slovanski knjižnici,
Einspielerjeva 1, Ljubljana.

===

Od: Lingvistični krožek <lingvisticni.krozek na gmail.com>
Date: V tor., 2. apr. 2019 ob 08:47
Subject: LK, 8. april

LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 1175.
sestanek v ponedeljek, 8. aprila 2019, ob 18.00 v predavalnici 325 v
3. nadstropju Filozofske fakultete. Predaval bo dr. Urban Šrimpf,
Oddelek za prevajalstvo FF UL in Goethe-Institut v Ljubljani. Tema
predavanja: K vprašanju revolucionarnosti Linhartovega prevodnega
jezika. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar

===

Od: Boža Krakar Vogel <boza.krakar na guest.arnes.si>
Date: V tor., 2. apr. 2019 ob 12:15
Subject: 20. Slavistična knjižnica

Nekaj besed želim nameniti novi,  pred kratkim izšli 20. monografiji v
zbirki Slavistična knjižnica. Gre za knjigo Jožice Jožef Beg,
Razvijanje ključnih zmožnosti pri pouku književnosti v gimnaziji.
Ključne zmožnosti/kompetence so (bile) pri nas zaradi rokohitrskega
funkcionalističnega razumevanja v prvih časih uvajanja teh pristopov
pogosto deležne nezaupanja, češ da spodnašajo koncept splošne
izobrazbe. Vendar je njihovo pojmovanje tudi bolj kompleksno, in tega
upošteva J. J. Beg. Avtorica ključne zmožnosti/kompetence razume kot
usposobljenosti posameznika, da je zmožen tvorno delovati,
razmišljati, se opredeljevati  v najrazličnejših novih situacijah na
podlagi kakovostnega znanja, spretnosti in stališč, razvitih v vzgojno
izobraževalnih procesih. Književni pouk daje za širše splošno
usposabljanje na ključnih življenjskih področjih (npr. kulturna
zavest, družbena zavest, sporazumevanje …) številne priložnosti
Avtorica prikaže, da bi jih bilo mogoče pri književnem pouku (ne le v
gimnaziji) dosti učinkoviteje razvijati, kot se to dogaja sedaj.
Empirična kvantitativna raziskava je namreč pokazala, da imajo
učitelji in dijaki o svoji samoučinkovitosti glede tega dosti boljšo
samopodobo, kot je to videti v rezultatih pisnega preizkusa med
dijaki. Avtorica natančno analizira posamezne sestavine ključnih
zmožnosti, ki jih imamo v praksi premalo v razvidu, prikaže sedanje
stanje – znanje, stališča in spretnosti dijakov – ter podaja modele za
zavestnejše in sistematično vključevanje konkretnih povezovalnih
(medpodročnih, medpredmetnih itd.) pristopov v književni pouk. –
Knjiga je prepričljiva v teoretičnem, empirično raziskovalnem in
uporabnem delu,  obravnava velik del na prakso oprte
književnodidaktične problematike na bralcu prijazen način, zato  jo je
mogoče toplo priporočiti vsem, ki se ukvarjajo s poukom književnosti v
teoriji in praksi.