[SlovLit] Protest proti uničenju interneta v EU -- Ljubljanski vodnik našel Vodnika

[Miran Hladnik]

https://www.facebook.com/events/503940293344185/ -- protest proti
uničenju interneta v EU, Prešernov trg, Ljubljana, sobota 23. marca
2019 opoldne. Za proteste drugje po Evropi glej
https://twitter.com/hashtag/article13demo?src=hash

===

From: "Irena Plešivčnik" <irena.plesivcnik na divjamisel.org>
To: <slovlit na ijs.si>
Date: Thu, 21 Mar 2019 13:42:15 +0100
Subject: Vabilo na predstavo A. R. Roza: Ljubljanski vodnik našel
Vodnika (26. 3., 19 h)

Pozdravljeni slovenisti, v Vodnikovem letu 2019 vas vabimo na hišno
predstavo Vodnikove domačije Šiška o Valentinu Vodniku, Andreja
Rozmana Roze, ki bo na Vodnikovi domačiji v torek, 26. marca ob 19 h.
Predstava v malce okrajšani in posodobljeni obliki še posebej
navdušuje jezikoslovce, zato mislim, da bo odlična za vas sloveniste!
Zelo bomo veseli vašega obiska. V kolikor bi se je udeležili v
organizirani skupini, v večjem številu, bi vam lahko zagotovili manjšo
vstopnino.

Vodnik je bil prvi pesnik, ki smo mu Slovenci postavili spomenik. Bil
pa je tudi naš zadnji pesnik v knjižnem jeziku, v katerem je bila
Ljubljana še Lublana in ljubezen lubezen. Prešeren je o njem napisal
puščico, v kateri ga imenuje preoblečen menišič, kot je o njem
podcenjevalno govoril Kopitar. In da je rad pel in še rajši pil, kar
je bilo verjetno res takrat, ko ga je Prešeren srečeval v Ljubljani v
zadnjih letih njegovega življenja, ko je po koncu Ilirskih provinc
padel pri avstrijski oblasti v nemilost in bil prisilno upokojen. A
tisto, kar je najbolj ločilo Vodnika od romantičnega pogleda na svet,
ki je po njegovi smrti zavladal v naših krajih, je bilo to, da ni
pisal zaradi svojih duševnih bolečin, ampak je skušal s pesmimi
razveseljevat in razsvetljevat ljudi. Zato je že kmalu po začetku
svoje posmrtne slave obveljal za nekoga, ki čustveno ni povsem
odrasel, tako da so se nekateri romantično čuteči literarni
zgodovinarji resno spraševali, ali je bil sploh pesnik ali zgolj
rimač. Vsaka romantika se enkrat konča. Ko posledice njene
individualistične zaslepljenosti začnejo povzročat socialne in
ekološke katastrofe, je zadnji čas za streznitev. Zato se je skoraj
dvesto let po svoji smrti na prizorišču ekološke nesreče na robu
Ljubljane pojavil tudi Valentin Vodnik, da nam pove, da pisanje
časopisa v jeziku, v katerem ni bilo pred tem še nobenih napisanih
novic, ni bila nobena otročarija, ampak izjemen podvig.

Igrata Alenka Tetičkovič kot samozaposlena novinarka Sanja Ažurov,
Andrej Rozman Roza kot Valentin Vodnik iz posmrtnega sveta. Režija
Andrej Rozman Roza / glasba Mitja Vrhovnik Smrekar / kostumografija
Andrej Vrhovnik / scenografija Marko A. Kovačič / svetovanje za
Vodnikov jezik doc. dr. Andreja Legan Ravnikar, Inštitut za slovenski
jezik Frana Ramovša ZRC SAZU / uvodni video Luka Umek in Aka Bojić
(Komposter) / v videu nastopajo Janja Majzelj, Branko Završan, Ivan
Peternelj, Ludvik Bagari in Janez Škof, zvočni odlomek iz filma Kekec,
režija Jože Gale, 1951, glasova Franc Presetnik in Matija Barl režija
Andrej Rozman Roza / glasba Mitja Vrhovnik Smrekar [...]

Irena Plešivčnik
DIVJA MISEL, Inštitut za neprofitno komunikacijo
Vodnikova cesta 65, Ljubljana
Vodnikova domačija Šiška
Knjižnica pod krošnjami