[SlovLit] V Kopru dvakrat -- Antologija stare kitajske poezije -- Kako izgovarjati kitajska imena

[Miran Hladnik]

From: "Vladka Tucovič Sturman" <vladka.tucovic na guest.arnes.si>
To: Slovlit <slovlit na ijs.si>, Slo-fhs <slo-fhs na googlegroups.com>
Date: Thu, 21 Mar 2019 08:28:52 +0100
Subject: Pogovor o branju s pesnico Kajo Teržan v torek 26. 3. ob 20.
uri v Gledališču Koper

Spoštovani, marčevski Pogovor o branju v soorganizaciji Slavističnega
društva Koper in Kulturnega kluba bo v torek 26. marca 2019 ob 20. uri
v foajeju Gledališča Koper. S pesnico Katjo Teržan se bo o njeni
najnovejši knjigi Krog (2018) pogovarjala Diana Pungeršič. Več
informacij: https://www.gledalisce-koper.si/repertoar/pogovori-o-branju-kaja-terzan/

Prisrčno vabljeni!
Vladka Tucovič Sturman

===

From: "Vladka Tucovič Sturman" <vladka.tucovic na guest.arnes.si>
To: Slovlit <slovlit na ijs.si>
Date: Thu, 21 Mar 2019 09:38:12 +0100
Subject: Profesorice slovenščine ob svetovnem dnevu poezije v Kopru

Spoštovani, z malo zamude pošiljam obvestilo o tem, kako [smo se]
danes ob 18. uri v Librisu koprsko-tržaške slavistke poklonile dnevu
poezije.

Prisrčen pozdrav!
Vladka Tucovič Sturman

Ob svetovnem dnevu poezije Vas Kulturni klub in knjigarna Libris
vljudno vabimo na literarni večer v četrtek, 21. marca 2019, ob 18.
uri v Librisov antikvariat (Repičeva 3), kjer se nam bodo predstavile
tržaške pesnice Majda Artač Sturman, (O)graditi srečo (Mladika, 2017),
Marija Kostnapfel, Pesmi (Mladika, 2016), Sanja Širec, Hiša razvajenih
otrok (ZTT – EST, 2018). Z gostjami se bosta pogovarjali Vladka
Tucovič in Jasna Čebron.

Majda Artač Sturman je tržaška profesorica slovenščine in latinščine.
Piše pesmi in prozo za odrasle in otroke, kratke pripovedi in eseje.
Izdala je štiri pesniške zbirke, knjigo kratke proze, izbor pravljic
in esejistično knjigo o Gregorčiču. Marija Kostnapfel je profesorica
slovenščine na goriških in tržaških šolah. Pesmi je dolgo objavljala
revijalno in jih združila v zbirki Pesmi. Strokovno se je posvečala
preučevanju Balantičeve poezije. Sanja Širec je profesorica
slovenščine. Poučuje na slovenskih in italijanskih tržaških šolah.
Veliko prevaja slovenske književnike v hrvaščino. Poezijo piše v
hrvaščini in slovenščini, objavila jo je v dveh zbirkah.

===

From: Zalozba ARISTEJ <info na aristej.si>
Date: V čet., 21. mar. 2019 ob 13:20
Subject: Antologija stare kitajske poezije

Spoštovani, obveščamo vas, da je Založba Aristej izdala tudi knjigo z
naslovom Svet v kaplji rose in podnaslovom Mojstri kitajske pesniške
tradicije iz obdobja dinastije Tang (618−907). Obdobje dinastije Tang
velja za zlato dobo kitajske umetnosti, predvsem poezije  in
kaligrafije. Sinologinja Maja Lavrač je za to knjigo pripravila izbor
pesmi petih slavnih pesnikov iz tega obdobja, jih prevedla in
pospremila s širokim sinološkim portretom kitajske družbe in kulture
tistega časa. Kitajska je bila v obdobju dinastije Tang najmočnejša,
najbogatejša in v mnogih pogledih najnaprednejša dežela na svetu.
Danes, ko moč in pomen Kitajske v globalnem svetu spet rase in se
povečuje tudi  zanimanje zanjo in za njeno kulturo, je ta knjiga
odlično čtivo za vse, ki bi želeli spoznati  tradicijo, ki leži v
temeljih današnje kitajske kulture, evropocentričnemu pogledu še
zmeraj nerazumljene in tuje. Knjiga je magistralno delo dr. Maje
Lavrač, predavateljice kitajske književnosti in prevajanja kitajskih
literarnih besedil na Oddelku za azijske študije Filozofske fakultete
Univerze v Ljubljani. Za recenzentske izvode in stik z avtorico za
morebitni intervju se, prosimo, obrnite na našo založbo.

Lepo pozdravljeni
mag. Emica Antončič

===

From: Zalozba ARISTEJ <info na aristej.si>
Date: V čet., 21. mar. 2019 ob 13:44
Subject: Kako izgovarjati kitajska imena v slovenščini

Spoštovani, med prilogami v knjigi Svet v kaplji rose bi vse, ki
morate javno izgovarjati različna kitajska imena in ne najdete zmeraj
ustreznega odgovora na svoje dileme, rada opozorila na prilogo
Glasovna vrednost črk v pinjinu in glasovna vrednost črk pri
prevzemanju v slovenščino. Vsa lastna in občna kitajska imena  v tej
knjigi so namreč zapisana v pinjinu, uradni latinični pisavi za
kitajski jezik. Ker pa se ta razlikuje od evropskih latiničnih pisav,
nam povzroča težave, saj npr. x v pinjinu ne označuje iksa, ampak š. V
obstoječem Slovenskem pravopisu ne najdemo zadovoljivih odgovorov, če
želimo izvedeti, kako izgovarjati določeno kitajsko lastno ali občno
ime, zapisano v pinjinu. Zato sem urednica knjige (ki sem sicer
soavtorica edinega slovenskega pravorečnega priročnika Slovenska
zborna izreka) ob pomoči dr. Mateje Petrovčič z Oddelka za azijske
študije Filozofske fakultete v Ljubljani pripravila razpredelnico  z
razlago, kakšna je glasovna vrednost črk v pinjinu ob prevzemanju v
slovenščino. Ta razpredelnica naj služi kot prvi poskus reševanja tega
pravorečnega problema.

mag. Emica Antončič