[SlovLit] Iz Tübingena -- Iz Budima -- Mrjke

[Miran Hladnik gmail]

From: Irma Kern <irma.kern na guest.arnes.si>
Date: V sob., 8. dec. 2018 ob 19:08
Subject: Iz Tübingena Ob sončnem zahodu in Cankar

Na lektoratu slovenščine v Tübingenu  smo v torek, 4. 12., na
literarnem popoldnevu v okviru aktualnega projekta Svetovni dnevi
Ivana Cankarja predstavili naše novo delo Bei Sonnenuntergang
spazierten sie zu zweit am Meer entlang … -- Eine Auswahl slowenischer
Kurzgeschichten. Kratka prozna dela Zofke Kvedrove, Branke Jurca in
Ivana Cankarja so prevedle študentke slovenščine Carmen Thamm,
Kristina Zeitler in Constanze Becker. Naslov je knjižica dobila po
kratki zgodbi Z. Kvedrove Ob sončnem zapadu sta se sprehajala ob
morju, ki je shranjena v Rokopisnem oddelku Nuk. Podobje v besedilu
naslovne zgodbe spominja na novoromantični lirizem, zato bi zgodba po
mnenju Katje Mihurko Poniž lahko nastala na prelomu stoletja. Iz
rokopisne zbirke sta prevedeni tudi značajevka Skopulji/ Die beiden
Geizhälse (nastala po prvi svetovni vojni) in črtica Žalost/Trauer
(tematika iz Zofkinega praškega (2005) ali morda zagrebškega obdobja
(2011, obdobje zakonske krize). Originalna besedila so bila objavljena
v četrti knjigi Zbranega dela Zofke Kveder l. 2016, medtem ko je
črtica Temno, deževno jutro je bilo / Es war ein dunkler verregneter
Morgen, ki sodi med najzgodnejša besedila Z. Kveder, izšla v zbirki
Misterij žene (1900). Odstira podobo ženske, žene in matere na začetku
20. stoletja. V izboru pomembno mesto zavzema prevod zgodbe B. Jurca
Dva/Zwei (Stekleni grad, 1958), ki tematizira odnos med moškim in
žensko v slovenski družbeni stvarnosti neposredno po drugi svetovni
vojni.  V delu socialno in intimno tematiko kratkih zgodb zanimivo
dopolnjuje prevod  Cankarjevega političnega eseja Kako sem postal
socialist / Wie ich Sozialist geworden bin. Tematsko se delo Bei
Sonnenuntergang … (2018) navezuje na izbor nemških prevodov slovenske
kratke proze Das Mädchen, das alles weiss, ki je prav tako nastal na
lektoratu slovenščine v  Tübingenu l. 2016.

Predstavili smo tudi delo Antologija literature Ivana Cankarja,
zbirko študentskih prevodov (v 21 jezikov), s katerim slovenistike po
svetu v okviru programa Slovenščina na tujih univerzah obeležujemo
Cankarjevego leto. Za antologijo je na lektoratu slovenščine v
Tübingenu Carmen Thamm  prevedla v nemščino besedilo M. Pezdirc Bartol
Cankarjeva dramatika in Cankarjevo Pismo Lawoslavu Schwentnerju,
Pezdirc Bartolove  Cankarjeva esejistika in publicistika pa sta
prevedli C. Thamm in K. Zeitler. Obe knjigi je izdala Filozofska
fakulteta.

Sledil je filmski večer, prikazali smo novi slovenski
dokumetarno-igrani film Cankar režiserja Amirja Muratovića, v
koprodukciji Cebram in RTV Slovenija. Dokumentarni film je prepleten z
igranimi sekvencami, ki nudijo globlji vpogled v Cankarjevo delo skozi
privatno in pisateljsko življenje v  kontekstu časa pred prvo svetovno
vojno in med njo. V dokumentarnem delu o  pisatelju spregovorijo
prevajalec njegovega njegovega dela v nemščino Erwin Köstler in
literani zgodovinarji ter kritiki. Film Cankar je vzbudil veliko
zanimanje, o njem smo razpravljali tudi naslednji dan, študentom sem
ob odlomkih iz njegovih del podrobneje predstavila Cankarjev izjemen
prispevek k razvoju slovenske proze in dramatike.

Lep pozdrav vsem iz predpraznične Nemčije
Irma

===

From: "Mladen Pavičić" <mladen.pavicic na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Sun, 9 Dec 2018 09:13:04 +0100
Subject: Svetovni dnevi Ivana Cankarja v Budimpešti

Dame in gospodje, Svetovni dnevi Ivana Cankarja so na Univerzi Loránda
Eötvösa v Budimpešti potekali v znamenju sodobnega klasika slovenske
književnosti Toneta Partljiča. V ponedeljek smo si skupaj ogledali
film Amirja Muratovića Cankar, v katerem igra tudi njegova vnukinja
Urška Taufer. V torek je na literarnem večeru zabaval vse zbrane,
velike zasluge za uspeh večera pa grejo tudi študentki Dalmi Perák za
prevod odlomkov iz zgodbe o pobreškem Prezidentu, ki jo najdemo v
knjigi Ljudje iz Maribora. V sredo sta o našem največjem pisatelju in
dramatiku predavala direktor Inštituta za slovansko in baltsko
filologijo, cankarjeslovec István Lukács in najbolj cankarjanski
sodobni slovenski dramatik Tone Partljič, ki je dokazal, da je mogoče
o Cankarju resno govoriti tudi tako, da se vsi smejimo.

Fotografije najdete na
https://www.facebook.com/search/top/?q=elte%20btk%20szlov%C3%A9n%20szak&epa=SEARCH_BOX.

Lep pozdrav iz Budima

===

From: Januska Gostencnik <januskag na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Sat, 8 Dec 2018 20:11:57 +0100
Subject: Dikriminacija?

Spoštovani bralci, v duhu boja za ženske pravice, sprašujem, kako si
gre razlagati tale del 6. člena iz ARSS pravilnika o raziskovalnih
nazivih:

"Višji znanstveni sodelavec: mentorska dejavnost: uspešno zaključeno
vodenje doktorskih del (vodenje mladih raziskovalcev ali drugih
doktorandov) in uspešno zaključeno vodenje ali sodelovanje pri vodenju
diplomskih in magistrskih del" ...

Se bo vprašalo mlade raziskovalke, koliko otrok mislijo imeti v času
svojega mr-ja ali pa se bo raje vzelo fanta?

Hvala za odgovor!
Januška Gostenčnik