[SlovLit] Iz Bukarešte -- Iz Gradca -- V Kopru

[Miran Hladnik gmail]

From: Katarina <katarina.dovc na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Mon, 3 Dec 2018 12:14:33 +0100
Subject: 40. obletnica lektorata slovenščine v Bukarešti

Spoštovani, v ponedeljek, 26. novembra 2018, smo v Bukarešti
proslavili 40. obletnico lektorata. S svojim obiskom nas je počastila
Vida Rus, prva dolgoletna lektorica v Bukarešti, ter delegacija iz
Slovenije; dekan Roman Kuhar, predstojnica Centra za slovenščino kot
drugi in tuji jezik Simona Kranjc in vodja programa STU Mojca Nidorfer
Šiškovič. Po uvodnih nagovorih in izrazih občudovanja do uspešnega
dolgoletnega sodelovanja smo prisluhnili posameznim prispevkom; o
Centru in njegovem delovanju nas je seznanila Mojca, Vida nam je
osvežila spomin na čas revolucije in čas njenega delovanja v
Bukarešti, doktorantka Alina je orisala trenutno stanje slovenščine v
Romuniji, moji študenti pa so predstavili aktivno dogajanje, SSJLK in
našo ekskurzijo po Sloveniji. V drugem delu večera smo uživali ob
slovenskih popevkah v izvedbi tria Muzke, slovenskih slaščicah in
vinu. V naslednjih dneh smo z delegacijo opravili še pomembne sestanke
na rektoratu in oddelku. Obletnica močno odmeva, število gostov in
odzivi so nas res pozitivno presenetili. Zahvala za pomoč pri
organizaciji gre predvsem Centru za slovenščino kot drugi in tuji
jezik, Ambasadi RS v Bukarešti ter Oddelku za rusko in slovansko
jezikoslovje in njegovi predstojnici Oktaviji Nedelcu.
V tem tednu bomo malce skromneje obeležili še Cankarjeve dneve, potem
pa je že čas za decembrska praznovanja.

Z lepimi pozdravi iz Bukarešte,
Katarina Dovč, lektorica

===

From: "Andrej Šurla" <andrej.surla na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Mon, 3 Dec 2018 12:05:21 +0100
O: Dogodki v Gradcu v drugem semestru študijskega leta 2017/2018

Najprej naj mi bo dovoljeno čisto na kratko oddelati poročevalski dolg
do gostov, ki so nas obiskali še v izteku prejšnjega študijskega leta.
Maja smo v okviru prireditev t. i. Slovenske čitalnice skupaj z
Beletrino, Kulturnim društvom Člen VII za Štajersko - Pavlova hiša in
Društvom Avstrijsko-slovensko prijateljstvo izvedli literarni večer z
Janijem Virkom, ki je v pogovoru s Sebastianom Walcherjem predstavil
svojo kratkoprozno zbirko Med drevesi, junija pa je bil naš gost
Franjo Frančič, s katerim se je pogovarjal Erwin Köstler, prevajalec
njegove zbirke Otroštvo. Junija nas je obiskal tudi Esad Babačić, ki
je izvedel odprto večerno predavanje o utripu in sporočilnosti
slovenske punkovske scene 80. let. Sam sem dodal prezentacijo izbora
besedil iz Esadove antologije slovenske punk poezije in povezave na
javno dostopne videoposnetke.

Junija je predavala – le da v okviru sodelovanja v nekem skupnem
raziskovalnem projektu – tudi jezikoslovka z ljubljanske slovenistike
prof. Mojce Smolej: razširila je naše poznavanje problematike členkov.
Vsekakor pa se splača spomniti tudi zanimivega predavanja kolegice s
prevodoslovnega inštituta Karin Almasy o slovenski prevajalski kulturi
v 19. stoletju.

Omenjam še večdnevno mednarodno znanstveno in literarno prireditev s
skupnim naslovom »Literarna večjezičnost v Avstriji in Sloveniji«. Na
graški strani jo je pripravil predavatelj slovenističnih literarnih
predmetov prof. Andrej Leben, k organizacijskemu in/ali
predavateljskemu sodelovanju pa je pritegnil tudi nekateri naše
doktorande, npr. Claudio Mayr-Veselinović in Felixa Kohla.
Slovenistične poudarke pa je bilo mogoče zaslediti tudi na graških
ulicah, saj sta prof. Heinrich Pfandl in vsestranska Agnieszka
Będkovska zainteresirane (tudi s študijem popolnoma nepovezane)
popeljala po slovanskih (torej predvsem slovenskih) točkah
avstrijskoštajerske prestolnice.

Pestro in delavno je tudi letos. Začelo se je s sodelovanjem na
slavistični stojnici ob svetovnem dnevu jezikov, za kar gredo pohvale
predvsem kolegici Tatjani Koren. Konec oktobra smo imeli večerno
projekcijo Vojnovičevega filma Čefurji raus, ki je napovedala dva
novembrska dogodka: literarni večer Gorana Vojnovića ob izidu
Olofovega nemškega prevoda njegovega romana Figa in Slovenski filmski
teden, v okviru katerega smo v bližnjem kinematografu in na fakulteti
zavrteli pet filmov, ki so na različne načine povezani s problematiko
odnosa med (realnimi?) dejstvi in našimi predstavami o njih. Izbrali
smo naslednje filme: Rudar Hanne Slak, Ruševine Janeza Burgerja,
»Nočno življenje« Damjana Kozoleta, Houston, imamo problem Žige Virca
in Nasvidenje v naslednji vojni Živojina Pavlovića. Filmske večere so
uvajala predavanja vabljenih predavateljev: graškega zgodovinarja
prof. Karla Kaserja, prof. Petra Stankovića z ljubljanske Fakultete za
družbene vede in prof. Vanese Matajc z ljubljanske primerjalne
književnosti. Pripravi na teden je služil proseminar, ki sta ga vodila
doktorandka Claudia Mayr-Veselinović in prof. Andrej Leben, sam pa sem
v njem sodeloval s predavanjem o načinih prenašanja slovenske
literature v film.

Lektor(at) deluje tudi kot posrednik informacij o dogodkih, katerih
organizator je kateri izmed naših organizacijskih partnerjev. Ena
takšnih prijetnih prireditev je bil v začetku oktobra spominski večer,
posvečen maja preminulemu zaslužnemu profesorju Erichu Prunču, ki sta
ga v prostorih Kluba slovenskih študentk in študentov Gradec
pripravila istoimenska študentska organizacija in Društvo
Avstrijsko-slovensko prijateljstvo (katerega predsednica je naša
nekdanja lektorska kolegica Kasilda Bedenk) in na katerem sta spomine
na pokojnega prijatelja in sodelavca obujala koroški politik Karel
Smolle in naš upokojeni profesor Ludvig Karničar. Poseben poudarek bi
si vsekakor zaslužila tudi dejavnost omenjenega študentskega kluba, a
ker pri njenem programu lektorat organizacijsko ne sodeluje, ga v tem
poročilu zgolj takole pohvalim.

Dogajanje prvih dveh letošnjih študijskih mesecev je prejšnji torek
sklenil prednovoletni koncert, na katerega že nekaj let tradicionalno
vabimo organizatorji prireditev Slovenske čitalnice: v klubskem
prostoru restavracije Die Scherbe je s slovenskim programom navdušil
džezovski kvartet pod vodstvom Ane Čop, študentke džezovskega petja na
graški umetnostni univerzi.

Z velikim zadovoljstvom ugotavljamo, da se naših prireditev udeležuje
čisto spodobno število obiskovalcev. Osebno sem vesel tudi, da letos
(oz. vsaj zdaj, v začetku študijskega leta) na dogodke prihaja precej
študentov in da se mednje pogosto pomeša tudi kak študent-neslovenist
(kar se npr. lani dogajalo zelo redko). Lepo je bilo videti, da se je
kar nekaj študentov odpravilo tudi na ogled lutkovne predstave
Cankarjevega in Pižaminega Mojega lajfa v mariborskem Lutkovnem
gledališču. Močno upamo, da je po tako pestrem uvodu v študijsko leto
vsem ostalo dovolj energije tudi za obiskovanje dogodkov v okviru
Svetovnih dni Ivana Cankarja, s katerimi pričenjamo danes.

Za možnost ustvarjanja kar bogatega programa se organizatorji iskreno
zahvaljujemo svojim sponzorjem – sam se moram s pozicije lektorja za
slovenski jezik seveda predvsem Centru za slovenščino kot drugi in
tuji jezik.

Z lepimi pozdravi iz Gradca,
Andrej Šurla

===

From: "Vladka Tucovič Sturman" <vladka.tucovic na guest.arnes.si>
To: Slovlit <slovlit na ijs.si>
Date: Mon, 03 Dec 2018 11:44:57 +0100
Subject: V Kopru pogovor s predsednico DSP dr. Aksinjo Kermauner

Kulturni klub, Pedagoška fakulteta in Fakulteta za humanistične
študije Univerze na Primorskem ter Osrednja knjižnica Srečka Vilharja
Koper vas v sredo, 5. decembra 2018, ob 18. uri vljudno vabijo v
Čitalnico Fulvia Tomizze (Čevljarska 22) na srečanje s pisateljico,
univerzitetno profesorico in predsednico Društva slovenskih pisateljev
dr. Aksinjo Kermauner. Z gostjo se bo pogovarjala dr. Vladka Tucovič
Sturman.

Pisateljica in strokovnjakinja za delo s slepimi in slabovidnimi, dr.
Aksinja Kermauner, ki je tudi profesorica na koprski Pedagoški
fakulteti Univerze na Primorskem, je letos jeseni postala predsednica
Društva slovenskih pisateljev, spomladi pa je za svojo otroško knjigo
Žiga Špaget je za punce magnet, ki je izdana v povečanem tisku,
brajici in slovenskem znakovnem jeziku, prejela nagrado desetnica.

Napisala je veliko otroške in mladinske literature, za odrasle pa
parodijo »ženskih romanov« Dnevnik Hiacinte Novak v treh delih. S
Primorsko jo povezuje tudi drugi dom, ki sta ga na Krasu našla njen
oče, literarni zgodovinar Taras Kermauner, in mama, pisateljica Alenka
Goljevšček. Več kot dovolj razlogov torej za to, da bo naša gostja v
tednu, ko v ciklu prireditev Ta veseli dan kulture obeležujemo rojstni
dan našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Literarni pogovor bo
popestril študentski orkester Pedagoške fakultete Univerze na
Primorskem pod mentorstvom Vladimirja Batiste.