[SlovLit] Dever -- Prosti dostop do predobjav -- Monštranca in Svečnik
Miran Hladnik gmail
miran.hladnik na gmail.com
Tor Avg 21 14:50:52 CEST 2018
From: Januska Gostencnik <januskag na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Mon, 20 Aug 2018 11:51:42 +0200
Subject: Re: SlovLit izvleček, let 784, številka 2 oz. dever
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2018/006417.html)
G. Stevanovski, da zadeve pri besedi dever v narečjih niso tako črno
bele, priča naslednje:
https://fran.si/150/sla-slovenski-lingvisticni-atlas-1/4324179/dever?View=1&Query=dever
in Bezlaj I (1977), stran 99.
lp
Januška Gostenčnik
===
https://www.researchgate.net/publication/326882198_Leveraging_Elsevier's_Creative_Commons_License_Requirement_to_Undermine_Embargo
-- Josh Bolick: Leveraging Elsevier’s Creative Commons License
Requirement to Undermine Embargo. Journal of Copyright in
Education and Librarianship, 2/2 (208), 1--19 (članek o Elsevierjevi
politiki licenciranja znanstvenih predobjav).
===
Od: <vlado na zrc-sazu.si>
Datum: 21. avgust 2018 14:38
Zadeva: Monštranca in Svečnik
V knjižici Legende treh rek: Ljubljanica, Soča, Sava v priredbi Dušice
Kunaver in Brigite Lipovšek (Ljubljana 2017) sem na str. 46 zasledil
legendo na temo dveh melišč na zahodnem pobočju Stola, med ljudmi
poimenovanih Monštranca in Svečnik. Melišči sta baje dobili ime po
monštranci in svečniku, ki sta pohitela na Stol za zaljubljenim
duhovnikom, pobeglim z nove maše. Pripoved je morda poznal že pesnik
France Prešeren glede na sedmo in četrto ter prvo kitico Zdravljice.
Sedma kitica se glasi takole:
Žive naj vsi narodi,
Ki hrepene dočakat dan,
Da, koder sonce hodi,
Prepir iz sveta bo pregnan,
Da rojak
Prost bo vsak,
Ne vrag, le sosed bo mejak!
Zdravljica je nastala že leta 1844 in v celoti obsega 8 x 44 zlogov,
ravno 8 x 44 let pa je tudi minilo od Kolumbovega odkritja Amerike
leta 1492. Kolumbovi plovbi na zahod v Sončevem letu 1492 pač ustreza
tretja vrstica sedme kitice s trikratno ponovitvijo črke o v besednem
zaporedju koder sonce hodi. Podobno opazna je nato tričlena rima rojak
– vsak – mejak pete, šeste in sedme vrstice. Podani posebnosti se
lahko povzameta takole:
xxxxxxxxxxxxxxxx
xxxxxxxxxxxxxxx
x KO- SO- HO- x
xxxxxxxxxxxxxxxx
xxxxxxxxxxxx -AK
xxxxxxxxxxxx -AK
xxxxxxxxxxxx -AK
Zaporedje KO- SO- HO- kaže v smeri medmeta O, podobno pa tudi tričlena
rima -AK -AK -AK navaja na anagram pesnikovega patrona Frančiška
Ksaverija takole:
ROJAK > R
VSAK > KSAV
MEJAK > E
Vmes je še četrta kitica s prislovno zvezo IZ SVETA, tako da se v
jedru kitice slej ko prej skriva vzklik:
O SVETI KSAVER!
Če se vzklik ponazori s križem v krogu nad črko X kot začetnico
pesnikovega patrona, rojenega 14 let po odkritju Amerike, ponazoritev
ni tako daleč od monštrance, hiteče za pobeglim novomašnikom. S tem bi
se ravno skladala še četrta kitica, ki se glasi takole:
Edinost, sreča, sprava
K nam naj nazaj se vernejo!
Otrok, kar ima Slava,
Vsi naj si v roke sežejo,
Da oblast
In z njo čast,
Ko pred, spet naša bosta last!
Pozorno branje tokrat razkrije pomenljivo navzočnost črke S v vseh
sedmih vrsticah. In
ker se v prvi, četrti in sedmi vrstici črka S javlja celo po trikrat,
se s trinajstkratnim javljanjem črke S v vseh sedmih vrsticah skupaj
oblikuje lik, primerljiv s svečnikom, hitečim za pobeglim
novomašnikom:
S S S > VT
S
S
S S S > OP
S
S
S S S > IA
Vrh tega se v visečem trikotniku prvih dveh vrstic skrivata črki VT, v
rombu srednjih štirih vrstic črki OP, v stoječem trikotniku zadnjih
dveh vrstic pa črki IA. In v navezavi na glagol VTOPI v prvi kitici
Zdravljice, se v naštetih črkah VTOPIA skriva naslov knjige Tomaža
Mora, rojenega 14 let pred odkritjem Amerike.
Vlado Nartnik
Dodatne informacije o seznamu SlovLit