[SlovLit] V spomin Erichu Prunču -- Pokristjanjevanje Karantancev, Panoncev in južnih Slovanov -- Re: Jezikovni inženiring

Čet Jun 7 08:30:20 CEST 2018

Od: Martina Piko Rustia <piko na ethno.at>
Datum: 04. junij 2018 10:03
Zadeva:  Skrbno čuvajte dediščino – v spomin dr. Erichu Prunču
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2018/006358.html in naprej)

Konec marca 2017 sta pokojni dr. Erich Prunč in dr. Matija Ogrin v
Železni Kapli in v Celovcu predstavila kritično izdajo Kapelskega
pasijona. Ob predstavitvi v Železni Kapli so domači igralci odlično
zaigrali odlomke iz pasijona v režiji domačega župnika Poldeja Zundra.
V Celovcu je Erich Prunč inštitutu Urban Jarnik izročil v hrambo
originalni rokopis Kapelskega pasijona z besedami: »Skrbno mi to
čuvajte!« Rokopis sta našla dr. Erich Prunč in dr. Janko Zerzer v
osemdesetih letih 20. stoletja, razpadajočo knjigo je Erich Prunč dal
na lastne stroške restavrirati. Erich Prunč je izrazil tudi željo, da
bi Kapelski pasijon ponovno zaigrali v Železni Kapli in ponudil, da bi
pri tem rad jezikovno pomagal. Skrbno čuvajte dediščino Kapelskega
pasijona, je oporoka, ki jo nam zapušča.

Erich Prunč je bil najpomembnejši proučevalec pesniških del duhovnika,
pesnika in narodopisca Urban Jarnika, po katerem je inštitut Urban
Jarnik poimenovan. Leta 1984 je habilitiral s področja slovanske
filologije z delom o Urbanu Jarniku (Urban Jarnik, Textologische
Grundlagen und lexikologische Untersuchung seiner Sprache). Njegova
habilitacija je leta 1988 izšla v treh delih, v letu 2002 je Erich
Prunč pri inštitutu Urban Jarnik izdal slovensko izdajo prvega dela
Urban Jarnik – Pesmi in prevodi. V knjigi so predstavljena ohranjena
Jarnikova pesniška besedila in Jarnikovi prevodi nemških izvirnikov,
ki jih je Prunč zbral v različnih virih. Danes je ohranjenih še 50
Jarnikovih pesmi oz. 1200 verzov, po razpoložljivih podatkih pa je
njegova pesniška bera morala obsegati približno 150 pesmi. Pesmi je
razvrstil po kronološkem redu in jih opremil z biografskim,
literarnozgodovinskim in jezikovnim komentarjem. Kot predsednik
Krščanske kulturne zveze (1968–1970) je bil Erich Prunč med pobudniki
Koroških kulturnih dnevov v Celovcu, ki so potekali v letih 1969–1991
v sodelovanju priznanih znanstvenikov in strokovnjakov iz Koroške in
Slovenije. Bil je med soustanovitelji literarne revije mladje ter
pobudnik in vodja gledališke skupine oder mladje. Bil je tudi med
pobudniki etnološkega oddelka pri KKZ (1983), ki je bil predhodnik
inštituta Urban Jarnik (1992).

Obdržali ga bomo v spoštljivem spominu.
Društvo in inštitut Urban Jarnik in Krščanska kulturna zveza

===

From: Slovenski institut n Dunaju <office na si-dunaj.at>
Date: 2018-06-04 20:20 GMT+02:00
Subject: Vabilo-12.6. predavanje prof. Martine Orožen

12. 6. 2018, torek, ob18:00 uri, Hanuschgasse 3, Hof 2, Stiege 4, 1.
Stock (IÖK), Dunaj: Pokristjanjevanje Karantancev, Panoncev in južnih
Slovanov, predavanje prof. dr. Martine Orožen, moderator uni. prof.
dr. Ludvik Karničar.

http://www.si-dunaj.at

===

Od: rozman andrej <roza na roza.si>
Datum: 06. junij 2018 13:02
Zadeva: jezikovni inženiring?
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2018/006368.html in prej)

Ko po šolah recitiram pesem Ustrahavanka, ki sem jo napisal tako, da
nagovarja zgolj moškega bralca, zadnje čase moški obliki dodam še
žensko, da rečem „ni da pika bi se bala ali bal, saj ni gad, je le
udav“ in „zdaj bojiš se čisto vsega, sam ali sama si v noči polni
zlega“. Danes pa sem na majhni šoli v Brkinih ob tem vprašal otroke,
če se jim zdi tako vključevanje ženske oblike v redu, in bil
presenečen nad odločnim odobravajočim pritrjevanjem deklic. Zato sem
še bolj prepričan, da samoumevnost, da moški spol vključuje tudi osebe
ženskega spola, ni stvar jezikoslovcev. Ko piše, koliko poslancev je
dobila katera stranka, je to žaljivo za ženske. Enako je po mojem zelo
narobe, da imamo Društvo slovenskih pisateljev in da se tistim, ki so
brali devet let za bralno značko, reče zlati bralci. A je res tak
problem dodat še poslanke, pisateljice in bralke? V takem jezikovnem
ozračju se mi zdi uporaba ženskega spola kot nezaznamovanega v
pravilnikih FF duhovita poteza, ki opozarja na neenakopravnost spolov
v rabi slovenščine. Ukrep ne posega v jezik, ampak zgolj daje ženskim
slovničnim oblikam za družbene funkcije možnost, da v aktih
predstavljajo vse spole na enak način, kot jih sicer predstavljajo
moške. Nisem pa prepričan, da je to dolgoročna rešitev, ampak je tak
ukrep lahko le orožje, s katerim se opozarja na nedopustnost
samoumevne rabe zgolj moških oblik, kadar gre za ljudi oziroma živa
bitja. Edino učinkovito jezikovno zdravilo proti družbeni prevladi
moških je enakopravna uporaba moške in ženske oblike. Jezik sicer
ljubi ekonomičnost, a družba potrebuje bolj spoštljiv odnos do
študentk, profesoric, filozofinj, rektork in dekank ali dekanij. In če
se bo nekoč pojavil še kakšen družbeno aktiven spol s svojo slovnično
obliko, ga bomo pač dodali in dodale. In to z besedo, ne podčrtajem.
Ker je družbeni napredek, ki ga prinaša enakopravnost, pomembnejši od
jezika, ki je vsem svojim muham navkljub le orodje.

---

From: Miran Zeljko <miran.zeljko na gmail.com>
Date: 2018-06-06 18:58 GMT+02:00
Subject: Re: Ideološke bombončice in jezikovni inženiring

Še dva pogleda:
http://videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/06/ObspolnoobutljivirabijezikanaFilozofskifakultetivLjubljani3857498.mp3

Andreji Žele čestitam za dobra pojasnila - predvsem pa za dobre živce ...  ;-)

Lep pozdrav,
Miran