[SlovLit] Merjenje berljivosti -- Minka Skaberne -- Izražanje spolne nebinarnosti

[Miran Hladnik gmail]

https://readable.io/ -- Kako berljivo je tvoje pisanje? Ko sem v
zaslonsko okno vnesel svoj slovenski tekst, ga je programček rangiral
slabo, z oceno E, angleškega pa že boljše, s C. Ko sem ven pometal
http-je, je isto besedilo ovrednotil že z B. Poučuje me, da bi dobil
oceno A, če bi uporabljal manj dolgih besed ... Napotke mehanskega
učitelja pisanja bom gladko ignoriral, na zaslonu pa mi ostaja
zanimiva statistika besedila. Luke Barnesmore si je na Academia.edu
privoščil strožjo kritiko tegale programčka (beri jo na
https://www.academia.edu/36299655/Readability_Ranking) -- seveda, ko
pa je strojček njegovo angleščino ocenil precej slabše kot mojo simple
English :) -- mh

===

Zadeva: Minka Skaberne, vizionarka slepih
Datum: 2018-04-13 10:29
Pošiljatelj: Knjigarna AZIL <knjigarna.azil na gmail.com>, <oberstar na zrc-sazu.si>

»Naučiti se branja in pisanja, prirejenega prav za slepe, je ena izmed
najvažnejših točk v izobrazbi slepega.« Minka Skabernè (1882–1965).

Minka Skaberne [https://sl.wikipedia.org/wiki/Minka_Skaberne] je ime,
ki je bilo večini Slovencev še do nedavnega povsem neznano.
Požrtvovalni, vztrajni, drzni in pogumni gospe, zaradi katere lahko
slepi na Slovenskem že malce več kot stoletje berejo knjige v brajici,
je bilo končno izkazanega nekaj spoštovanja z izidom monografije z
naslovom Minka Skaberne (1882–1965), ki predstavlja življenje in delo
pobudnice in ustanoviteljice prve knjižnice za slepe pri nas (katere
100-letnico ustanovitve smo pravkar obhajali).

Več o Minki Skaberne boste lahko izvedeli na pogovoru, ki bo **17.
aprila ob 17. uri** v Atriju ZRC. Sodelovali bodo: urednici knjige
Petra Testen in Saša Istenič Poljak (obe ZRC SAZU), Aksinja Kermauner
(tiflopedagoginja in pisateljica), Tomaž Wraber (nekdanji predsednik
Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije) in Ireno Selišnik
(zgodovinarka). Pogovor bo povezovala Tina Košir.

Minka Skaberne se je rodila v Kranju in se vpisala na učiteljišče – to
je bila namreč najvišja stopnja izobrazbe, ki je bila ženskam tedaj
dosegljiva. O poteku njene nadaljnje pedagoške kariere je odločil pet
tednov trajajoči tečaj za poučevanje slepih, ki se ga je leta 1911
udeležila na Dunaju. Ko je malo pred koncem prve svetovne vojne v
Gradcu obiskala slovenske vojake, ki so izgubili vid, je bržčas že
vedela, kaj slepi najbolj potrebujejo. Marca 1918 je ustanovila prvo
slovensko knjižnico za slepe in s pomočjo več kot sto prostovoljk
poskrbela za prepis v brajico – na roko! – 60 literarnih del
slovenskih pesnikov in pisateljev.

Več o knjigi na http://https//zalozba.zrc-sazu.si/p/1332
Kulturni program knjigarne Azil podpira Javna agencija za knjigo RS

===

From: "Saška Štumberger" <saska.stumberger na guest.arnes.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Fri, 13 Apr 2018 10:45:01 +0200
Subject: Obvestilo o objavi članka Molk raziskovalk_cev ob uvajanju
podčrtaja za izražanje »spolne nebinarnosti« na Portalu PLUS

Spoštovani, obveščam vas, da sem o podčrtaju, raba katerega naj bi
bila po mnenju Jezikovne svetovalnice Inštituta za slovenski jezik
Frana Ramovša ZRC SAZU »sprva prisotna predvsem znotraj transspolne
skupnosti, vendar je v zadnjem času postala splošnejša«, na Portalu
PLUS objavila članek Molk raziskovalk_cev ob uvajanju podčrtaja za
izražanje »spolne nebinarnosti«
(https://www.portalplus.si/2668/uvajanje-podcrtaja-za-izrazanje-spolne-nebinarnosti).

Lepo vas pozdravljam.
Saška Štumberger