[SlovLit] Z manjšinskimi jeziki nimamo nič? -- 8. marec v Mariboru
Miran Hladnik gmail
miran.hladnik na gmail.com
Pon Mar 5 09:17:11 CET 2018
From: Janez Stergar <janez.stergar na guest.arnes.si>
Date: Mon, 5 Mar 2018 06:33:32 +0100
Subject: evropska pobuda za manjšinske jezike in slovenska "gluha loza"
Spoštovani! Čeprav sem predstavnike slovenskih medijev že opozarjal
[...], z redkimi izjemami (predvsem v zamejstvu) nisem uspel zaznati
kakšnega opaznejšega medijskega razširjanja informacije ali/in
spodbujanja k podpisovanju pobude. Teče namreč zadnjih 30 dni za
zbiranje podpisov za evropsko državljansko pobudo za izboljšanje
pravnega položaja jezikovnih in narodnih manjšin »Minority SafePack –
Milijon podpisov za raznolikost v Evropi«. Glavni cilj pobude je, da
EZ/EU sprejme niz pravnih aktov za izboljšanje zaščite oseb, ki
pripadajo narodnim in jezikovnim manjšinam, ter okrepitev kulturne in
jezikovne raznolikosti. To naj vključuje politične ukrepe na področju
regionalno govorjenih jezikov in jezikov manjšin, izobraževanja in
kulture, regionalne politike, sodelovanja, enakosti, avdiovizualnih
ter drugih medijskih vsebin, pa tudi regionalne (državne) pomoči.
Za uspeh pobude bi bilo potrebno v vseh državah – članicah EU do 3.
aprila 2018 zbrati milijon podpisov, hkrati pa vsaj v sedmih
državah-članicah preseči določeni prag števila podpisov. Evropsko
državljansko pobudo lahko v vsaki članici EU podprejo državljani, ki
imajo pravico voliti v Evropski parlament (v Sloveniji so to vsaj 18
let stari državljani Republike Slovenije, ki morajo navesti svoj EMŠO
- enotno matično številko). Podpisna akcija poteka po spletu, kjer so
formularji za posamezne države dostopni na spletni strani
http://www.minority-safepack.eu
Po podatkih te uradne spletne strani je bilo do danes zjutraj
(5.3.2018) v Sloveniji 627 podpisnikov, kar je le 10,5 % po
razdelilniku določenih 6.000 podpisov. Pred dnevi je celovška ORF
sporočila, da je v Evropi pobudo podprlo že okrog 700.000 ljudi in da
so predvideno število že močno presegli v Romuniji, na Madžarskem in
na Slovaškem. Po spletno dosegljivih podatkih dobro kaže zbiralcem
elektronsko podanih podpisov tudi v Latviji, Španiji in na Danskem, po
podatkih FUENS – Federalistične unije evropskih narodnosti oz.
projektnega vodje državljanske pobude Matica Germovška Žnidaršiča
(matic.germovsek na fuen.org) pa tudi v Estoniji, kjer zbirajo podpise na
papirnih formularjih. Med 434.327 do sedaj po e-prijavi zbranimi
podpisi je bilo 4.288 avstrijskih državljanov (31,8 % od predvidenih),
5.423 italijanskih (9,9 %), 795 hrvaških (9,6 % predvidenih) itd.
[...] V Sloveniji polna usta besed o solidarnosti z manjšinami, ne
zmoremo pa zbrati minimalnega števila podpisnikov evropske
državljanske pobude.
Organizacije in posamezniki, ki imate v drugih državah – članicah EU
svoje prijatelje, jih lahko nagovorite za podpis pobude na spletno
dostopnih formularjih v njihovih jezikih. Šteje namreč vsak glas do
milijona. Za prepričljivost državljanske pobude pa tudi čez milijon!
Lep jutranji pozdrav! Janez Stergar
===
From: "Natalija Ulčnik" <natalija.ulcnik na um.si>
To: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>
Date: Mon, 5 Mar 2018 07:59:33 +0000
Subject: Vabilo ob 8. marcu
Slavistično društvo Maribor in Alumni klub Oddelka za slovanske jezike
in književnosti ob 8. marcu vabita na dva dogodka.
8. marca 2018 ob 11.20 bo Martina Ferlinc, magistrica slovenskega
jezika s književnostjo, izvedla predavanje z naslovom Kruh in vrtnice:
Reprezentacija 8. marca v slovenskih tiskanih medijih. V predavanju
bodo predstavljena desetletja sprememb in različnih pojmovanj pomena
mednarodnega dneva žensk – od orodja za spodbudo in širjenje
emancipacijskih idej do komercializacije praznika in vzpostavitve
ženske kot subjekta potrošnje. Predavanje bo v predavalnici 2.10 na
Filozofski fakulteti UM na Koroški cesti 160.
8. marca 2018 ob 20. uri bo gledališka skupina ZIZ na Malem odru
Narodnega doma uprizorila dramo Ema. Drama, nastala izpod peresa
zgodovinarja, dramatika in družbenega kritika Howarda Zinna, prikazuje
dogodke iz življenja najpomembnejše predstavnice anarhističnega
feminizma Emme Goldman (1869−1940). Predstava pokaže, zakaj Emma
Goldman ni bila le izjemna zgodovinska osebnost, ampak ženska, katere
lucidnost in politični pogum odmevata še danes. Predstava je nastala v
produkciji Pekarne Magdalenske mreže. Brezplačne vstopnice bodo na
voljo 15 minut pred začetkom na blagajni Narodnega doma. Vljudno
prosimo za potrditev udeležbe do 7. 3. 2018 na e-naslov predsednice
Slavističnega društva Maribor Branislave Vičar
(branislava.vicar na um.si).
Najbolj nasilen element v družbi je nevednost. (Emma Goldman)
Vabljene in vabljeni!
Dodatne informacije o seznamu SlovLit