[SlovLit] Z Novakom v Kopru -- Pravljice bratov Grimm -- Izpitno vprašanje

[Miran Hladnik gmail]

From: "Vladka Tucovič" <vladka.tucovic na guest.arnes.si>
To: Slovlit <slovlit na ijs.si>
Date: Thu, 15 Feb 2018 11:03:10 +0100
Subject: Pogovor o branju z Borisom A. Novakom v torek 20. 2. ob 20. uri

Spoštovani, gost marčevskega Pogovora o branju bo letošnji Prešernov
nagrajenec, pesnik, verzolog in prevajalec Boris. A. Novak, s katerim
se bo v torek 20. marca ob 20. uri v koprski Pretorski palači (Titov
trg) o njegovem epu Vrata nepovrata (Goga, 2017) pogovarjala Jasna
Čebron, predstavila pa ga bo dr. Vesna Mikolič. Tokratni Pogovor poleg
Slavističnega društva Koper, Kulturnega kluba/Club culturale in
Gledališča Koper soorganizirata še Znanstveno-raziskovalno središče
Koper in koprska območna izpostava Javnega sklada za kulturne
dejavnosti.

Vljudno vabljeni!
Vladka Tucovič

===

Od: BLAZIC, Milena Mileva <milena.blazic na guest.arnes.si>
Datum: 15. februar 2018 21:02
Zadeva: Pravljice bratov Grimm

Znanstvenokritična monografija (avtorici Kasida Beden, Univerza v
Grazu in Milena Mileva Blažić, Univerza v Ljubjljani) z naslovom
Pravljice bratov Grimm – od prvotne rokopisne zbirke iz leta 1810 do
recepcije na Slovenskem je ena redkih monografij v mednarodnem
prostoru, ki vsebuje prevod prvotne rokopisne zbirke J. in W. Grimma
iz leta 1810, v kateri sta poslala nemškemu pisatelju Clemensu
Brentanu 51 pravljic (47 je ohranjenih).

Pravljice z naslovom Kinder und Hausmarchen sta brata J. in W. Grimm
za časa svojega življenja izdala sedemkrat v polnem obsegu (1812/15,
1819, 1837, 1840, 1843, 1850 in 1857; zadnjo imenujemo tudi dokončna
izdaja – Ausgabe letzter Hand) in desetkrat v t. i. majhni izdaji s
50-imi pravljicami (1825, 1833, 1836, 1839, 1841, 1844, 1847, 1850,
1853 in 1858). Iz te male izdaje smo Slovenci dobili leta 1887 prvo
slovensko zbirko dvanajstih pravljic, ki jih je prevedel J. Markič,
posamezne pa so v raznih listih in revijah izhajale tudi prej. Če
upoštevamo tudi rokopis iz leta 1810, ki so ga našli po prvi svetovni
vojni v knjižnici samostana trapistov v Ölenbergu v Alzaciji, sta
brata Grimm nekatere pravljice za objavo pripravila osemkrat. Zato je
zanimivo analizirati podobnosti in razlike med posameznimi različicami
pravljic, ki so dobile mednarodno oznako KHM (Kinder und Hausmarchen),
kar omogoča lažje raziskovanje. Ravno prva tiskana izdaja pravljic
bratov Grimm iz let 1812/1815 je od leta 2005 tudi na Unescovem
seznamu svetovne kulturne dediščine, ob Beethovnovi Odi radosti in
Luthrovi Bibliji ...

https://www.pef.uni-lj.si/fileadmin/Datoteke/Zalozba/prodaja_predstavitev/Bedenj_Blazic_Pravljice-bratov-Grimm.pdf
http://www.pef.uni-lj.si/publikacije/

Lep pozdrav
Milena

===

V današnjem testu so slovenisti prvega letnika odgovarjali na
vprašanje ob fotografiji obglavljenih senatorjev Filozofske fakultete
UL (https://upload.wikimedia.org/wikibooks/sl/6/6a/Brezglav.jpg). O
fotografiji teče beseda v Novi pisariji v poglavju Varovanje
zasebnosti (https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija#Varovanje_zasebnosti).
Isti zakon preprečuje poizvedovanje o Francetu Prešernu v korpusu Nova
beseda (https://sl.wikibooks.org/wiki/Slika:Nova_beseda.jpg). -- miran

Brez glav senatorji sedijo,
povedi modre govorijo.
Je fotografu v zabavo,
ko odbije učenjaku glavo?
Ne, kriva je zakonodaja.
Katere le postave se je zbal,
da žive je ljudi ob glavo dal?