[SlovLit] Ksaver Meško -- Filomela -- O Prešernovih ženskah v Trstu -- O romantičnem nacionalizmu

[Miran Hladnik gmail]

From: "Mihaela Drobnič" <mihaela.drobnic na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Tue, 6 Feb 2018 10:00:09 +0100
Subject: Franc Ksaver Meško

Pozdravljeni, v okviru Studia Siposh se načrtuje snemanje
dokumentarnega filma o Francu Ksaverju Mešku. Trenutno producenti
zbirajo informacije in iščejo osebo (ali več oseb), ki se je že
posvečala tej temi bi bila pripravljena sodelovati pri oblikovanju
scenarija.

Zainteresirane prosimo, da sporočijo svojo pripravljenost in
kontaktirajo producenta na e-naslov lozarmatej na hotmail.com. Tudi če
kdo pozna koga, ki je poznavalec tega slovenskega pisatelja in ga to
sporočilo ni doseglo, prijazno prosimo, da mu to posredujete.

Prijeten teden,
M. D.

===

Iz korespondence pred Prešernovim praznikom.

From: Jože Skumavec [mailto:skumavec na siol.net]
Sent: Monday, February 5, 2018 12:34 PM
Subject: Cikavt

[...] V Gazelah, 4 je Prešeren napisal: "kdor ni slišal nikdar peti
sladkih pesmi Filomele, rad". Kaj pomeni Filomele? Več odgovorov sem
dobi, da je to iz grške mitologije atenska princesa  Philomela. Naša
ptica, ki poje najlepše, je cikavt (Singdrossel po nemško, po domače
šprahovec, na Primorskem ji rečejo devetovižovnik, latinsko Turdus
philomelos). Morda je Prešeren uporabil besedo Filomele po vrstnem
latinskem imenu philomelos, saj nadaljuje s ptiči: "poslušal bo
strnade, ščinkovce in druge tice". [...]

---

Od: Miran Hladnik gmail <miran.hladnik na gmail.com>
Datum: 05. februar 2018 14:37
Zadeva: Re: Cikavt

[...] [Prešeren je ime zapisal z veliko, najbrž tudi iz misli na grško
boginjo Filomelo, Slodnjakova redakcija Prešerna, ki jo imam pri roki,
pa ima besedo zapisano z malo in v opombah razloženo kot 'slavec'.]
Filomela sicer pomeni, kot piše v Wikipediji
(https://en.wikipedia.org/wiki/Philomela), 'ljubiteljica sadja' oz.
'ljubiteljica ovc', vendar so že v antiki ime narobe razlagali kot
'ljubiteljico pesmi'. Filomelo kot ime ptiča najdemo 1842 v knjigi
Fauna der in Krain bekannten Säugethiere, Vögel ... Henrika Freyerja
(https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYJK2LKP , str. 62), kjer
mu ustreza nem. ime Sprosser, v slovenščini pa ponočna penica ali
veliki slavec -- ta pomen je gotovo poznal Prešeren.

Cȋkavta razlagajo stari slovenski slovarji kot die 'Singdrossel
(turdus musicus)', vendar pod latinskim imenom ne najdemo danes nič,
še najbližje je ptič turdus iliacus, angl. 'redwing', slovaško
'rdečkasti
drozg' -- ampak tu se moje znanje čisto neha. [O ptičji metaforiki pri
Prešernu piše nekaj malega v članku Apokrifni Prešeren --
http://lit.ijs.si/pres_ap.html]

---

Od: Jože Skumavec <skumavec na siol.net>
Datum: 05. februar 2018 16:33
Zadeva: Re: Cikavt

[...] Najprej k slavcu. Ivan Božič v knjigi Ptiči Slovenija navaja
malega in velikega slavca. Mali slavec je pri nas veliko pogostejši
kot veliki. Oba sta razvrščena v rod slavec, družino    drozgi in
sorodniki. V to družino spada tudi rod drozgi kamor je uvrščen cikavt.
Po Freyerjevi knjigi, pišete, da je slavec po nemško Sprosser. Pod
Sprosser razumem veliki slavec, lat. Luscinia luscinia (L.) nikakor pa
ne vrste iz družine penice in sorodniki.  Mali slavec je lat. Luscinia
megarhynchos (C. L. Brehm), nemš. Nachtigall in to ženskega spola.

Cikavt. Za vrstno lat. ime drozga musicus še nisem slišal.   Turdus
iliacus (L.) je slo. vinski drozg, nem. Rotdrossel, po angl. tako kot
ste napisali, zanimivo pa je, kar prej nisem napisal, da je cikavt po
angleško song thrush. Po današnjem razglabljanju in pisanju sodim, da
je Prešeren navedel latinsko vrstno ime ptice.  Slavca ima v Orglarju,
kar z latinskimi besedami ni povezano. Morda smo pa bližje cikavtu.
No, toliko za letošnji Prešernov dan.

Jože Skumavec

===

From: Elena Cerkvenic <elenacerkvenic na gmail.com>
Date: 2018-02-06 16:23 GMT+01:00
Zadeva: Ženski lik v poeziji romantičnega pesnika Franceta Prešerna,
avtorja Krsta pri Savici

Pogled na značilnosti ženskih likov, ki nastopajo v Prešernovih
lirikah. Obravnave vredne značilnosti plemenitosti in kompleksnosti
ter bogatega notranjega sveta ženskih likov, prisotnih v Prešernovi
poeziji. Živost, vitalnost, bogato duševnost med značilnostmi, ki
zaznamujejo na primer Turjaško Rozamundo, Bogomilo, junakinjo v pesmi
Hčere svet, Judovsko hčer. Srečanje, ki ga prireja Elena Cerkvenič v
sodelovanju s Krožkom za družbena in kulturna vprašanja Virgil Šček,
bo v kavarni San Marco, v nedeljo, 25. rebruarja ob 11.00. Počastila
in veselila nas bo tvoja prisotnost!

===

http://en.aup.nl/download.php?file=Encyclopedia%20of%20Romantic%20Nationalism%20in%20Europe%20Flyer%202018.pdf
-- Encyclopedia of Romantic Nationalism in Europe. Ur. Joep Leerssen.
Amsterdam University Press, 2018. Cena knjige v dveh zvezkih (1490
strani), v kateri je predstavljena tudi slovenska romantika, je 239,
269 ali  309 evrov.