[SlovLit] Fonetika poitalijančenih imen -- Dvojezične razglednice -- Jezikoslovni izrazi v šolah

[Miran Hladnik gmail]

From: Elena Cerkvenic <elenacerkvenic na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Mon, 11 Dec 2017 16:45:45 +0100
Subject: VRNITEV POITALIJANČENIH IMEN IN SLOVENSKA FONETIKA

Zaradi pogostih odnosov, ki jih imamo vsi mi, Slovenke in Slovenci v
Italiji, ki imamo slovenske priimke in slovenska lastna imena, znotraj
italijanske večinske komponente v mestu v raznih službah, katerih se
poslužujemo, bi morali mi sami, mislim, naša skupnost bi morala
poskrbeti, da bi italijanskim someščanom, ki so na določenih delovnih
mestih, znotraj zdravstvenih ustanov, zdravstvenih služb, v bankah, na
pošti itd. ponudili redne tečaje slovenske fonetike. [...] To je moje
mnenje, v tem je za nas problem, ki imamo slovenska latna imena ali
priimke, v kolikor v glavnem uradniki, osebje najrazličnejših služb ne
poznajo specifike slovenske fonetike. Njihovo nepoznavanje naše
fonetike izredno otežkoča vse postopke in nam zaradi velike potrate
energije in časa ustvarja velike frustracije in občutke nelagodja. To
kar sem tu povedala, je striktno povezano s hotenjem ali nehotenjem
posameznika po vrnitvi lastnega poitalijančenega lastnega imena ali
priimka, v slovensko izvirno obliko, v kolikor samo to dejstvo, da nas
ne bodo po uradih in zdravstvenih službah razumeli, v kolikor ne
razumejo fonetike naših slovenskih imen in priimkov in bi mi ob tem
doživeli velike frustracije in velika nelagodja, v kolikor bi mi
morali vsakič skrbno in potrpežljivo vsakemu posameznemu uradniku
črkovati naše lastno ime ali-in naš slovenski priimek. To nas tudi
enostavno prisili, da si sploh ne želimo vrnitve poitalijančenega
priimka ali imena v slovensko izvirno obliko.

Elena Cerkvenič

===

Od: Janez Stergar <janez.stergar na guest.arnes.si>
Datum: 12. december 2017 10:22
Zadeva: čezmejne novičke

Po najavi na spletnih straneh celovške ORF najprej povzemimo, da bodo
danes, v torek, 12. 12. 2017 ob 12.30 v Centru za informacijsko
modeliranje univerze v Gradcu predstavili projekt inštituta za
slavistiko, ki se ukvarja z dvojezičnostjo Štajerske na primeru
razglednic, ki so jih pošiljali v času monarhije. Iniciator in vodja
projekta je profesor Heinrich Pfandl.

Iz prejšnjih e-novičk ponovimo, da bo drevi, v torek, 12.12.2017 ob
18.00 v Tržaškem knjižnem središču na Trgu Oberdan srečanje
Književnost kot ustvarjalka enotnega slovenskega kulturnega prostora.
Po nagovoru ministra Toneta Peršaka bo predsednik SM - Slovenske
matice prof. dr. Milček Komelj s soavtorji in uredniki predstavil
zbornik O slovenski književnosti v Italiji in Avstriji, ponatis
Tržaške knjige in izzive ob novem Zakonu o SM.

V torek, 12. 12. 2017 ob 20.00 bo v celovškem Raj-u prireditev "als
fremder zu hause". Po spletu ORF povzemam, da bodo na prireditvi ob
75. rojstnem dnevu Petra Handkeja v ospredju njegovi teksti o
hrepenenju po Krasu in v žarišču bo iskanje njegovih slovanskih
(slovenskih) korenin; branje: Dietmar Pickl; glasba: Gilbert Sabitzer
(saksofon, basklarinet); moderacija: Dominik Srienc. [...]

Janez Stergar, Klub koroških Slovencev v Ljubljani

===

From: kozmaahacic na netscape.net
To: slovlit na ijs.si
Date: Tue, 12 Dec 2017 02:52:38 -0500
Subject: Jezikoslovni izrazi v šolah

Na strani  https://www.zrss.si/strokovne-resitve/digitalna-bralnica
(ali: https://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/primerjalni-prikaz-rabe-jezikovnih-izrazov/files/assets/common/downloads/publication.pdf)
je dostopna e-knjiga Primerjalni prikaz rabe jezikoslovnih izrazov pri
pouku tujih jezikov v osnovnih in srednjih šolah. Gradivo, ki sem ga
pripravil skupaj z osmimi sodelavkami, prinaša pregled trenutnega
stanja na področju rabe jezikoslovne terminologije v osnovnih in
srednjih šolah, ki ga je predvidel Akcijski načrt za jezikovno
izobraževanje.

To gradivo je zgolj prvi korak v smeri poenotenja jezikoslovnih
izrazov pri slovenščini in drugih jezikih na pojmovni in izrazni
ravni, saj so jezikoslovni izrazi zbrani, niso pa še poenoteni. Gre
torej za opis trenutnega stanja, ki po mojem mnenju glede razmerja
slovenščina : tuji jeziki še ni povsem ustrezno – in ne gre za opis
stanja, ki bi bilo že celovito usklajeno. Opisnim sestavkom sledijo
slovarčki v različnih kombinacijah. Slovarčki, ki so dodani gradivu,
seveda niso objektivni večjezični terminološki slovarji jezikoslovnih
izrazov v posameznih jezikih. Takšni slovarji že obstajajo. V našem
primeru gre za terminološke slovarčke praktične rabe posameznih
jezikoslovnih izrazov pri pouku. Ta raba je lahko ustrezna ali
neustrezna – tega na tej stopnji nismo želeli presojati. Prav tako
zaradi različnih okoliščin še niso zajeti vsi tuji jeziki, ki se
poučujejo na osnovnih in srednjih šolah v Republiki Sloveniji. Gre
torej za delovno gradivo, ki želi odpreti razpravo o problematiki
načrtovanja rabe jezikoslovnega izrazja v prihodnjih učnih načrtih in
učnih gradivih. Pregled nam precej nazorno pokaže, da izolirana
priprava učnih načrtov in učnih gradiv onemogoča dobro medpredmetno
povezovanje na ravni pouka različnih jezikov. Učenci uporabljajo pri
pouku različnih jezikov iste izraze v različnih pomenih in v sistemih
z različnimi teoretičnimi osnovami. Transfer znanja, ki ga pridobijo
učenci pri pouku slovenščine, je zato manjši, kot bi lahko bil. Nova
slovenska šolska slovnica, ki sem jo pripravil v letošnjem letu, je
prvi korak v smeri slovenščina : tuji jeziki. Seveda pa bo poleg
uveljavitve rešitev te slovnice v šolski praksi in učnih načrtih
potreben tudi kak korak v nasprotno smer.Urednik in sodelavke
(Frančiška Lipovšek in Veronika Rot Gabrovec, Andreja Retelj, Neva
Šečerov, Mária Pisnjak, Simona Cajhen, Marjeta Petek Ahačič, Marjana
Lešnik) bomo veseli pripomb, popravkov in dopolnitev, ki jih lahko
pošljete na naslov kahacic na zrc-sazu.si .

Kozma Ahačič