[SlovLit] Priznanja ŠS FF -- Cvetje v jeseni v Baasmu

[Miran Hladnik gmail]

Na slavnostni seji Študentskega sveta Filozofske fakultete v
ponedeljek 6. novembra ob 15:00 v Modri sobi Filozofske fakultete
bosta med drugimi dobili priznanje za nadpovprečno pedagoško delo
Alojzija Zupan Sosič in Andreja Žele, Branka Kotnik pa za nadpovprečno
strokovno delo.

===

Od: Igor Kramberger <k na aufbix.org>
Datum: 05. november 2017 10:20
Zadeva: Baasem: Cvetje v jeseni – tokrat s sadeži

Redno jesensko srečanje članov društva Slovenski zvon in njihovih
prijateljev v počitniškem domu sv. Ludgerja v Baasmu je bilo letos
zaznamovano s prispodobami – s poznavanjem, razumevanjem ter uporabo
pregovorov in pesniških simbolov.

Ob prihodu so se udeleženci najprej razveselili novih postelj s trdimi
vzmetnicami, ki so omogočale trdno spanje tistih nekaj ur, ki so bile
med petkom in nedeljo, med 27. in 28. oktobrom 2017, namenjene
počitku. Del obreda ob prihodu je tudi, da vsakdo prinese v prostor,
kjer poteka glavnina srečanja, svoje pecivo ali kakšno drugo
prehransko dobroto. Kajti ob treh glavnih obrokih, ki jih pripravijo v
kuhinji, je za dobro počutje v odmorih in zvečer poskrbljeno z
domačimi izdelki.

Uvod v izobraževalni del srečanja je bila v petek zvečer projekcija
filma Cvetje v jeseni, ki je pomenil tudi izvrstno ponazoritev
letošnje rdeče niti. Pred predvajanjem filma je bila na kratko
predstavljena Tavčarjeva povest in povedanih nekaj besed o nastanku
nadaljevanke oziroma filma ter njegovi digitalizaciji pred 5 leti.
Komentarji med predvajanjem so bili najlepša potrditev, da je bil
izbran primeren film. Mnogi zdomci so se spomnili lastnih izkušenj s
kmečkimi opravili in običaji. Pri predvajanju smo vključili podnapise
v slovenščini: za to so bili hvaležni tako tisti, ki so zapustili
Slovenijo pred tremi ali štirimi desetletji, kot tisti mlajši, ki se
šele sedaj učijo slovenščino.

Sobotno dopoldne je bilo namenjeno učenju, torej tudi izvajanju vaj
med učno uro, za katere je bilo pripravljenih več učnih listov, a na
koncu ni bilo dovolj časa, da bi predelali vse. Izvedeni sta bili dve
delavnici, vsaka dvakrat, tako da so vsi udeleženci sodelovali do
kosila v obeh. Prva je bila namenjena pregovorom. Poudarek je bil na
slovenskih, dodani pa so bili tudi nemški, kolikor je bilo mogoče. Del
pogovora je bila namenjen tako tudi razlikam med jeziki glede
razpoložljivih pregovorov in različnim vlogam živali v njih. Druga
delavnica je bila posvečena slovenski otroški poeziji in namenjena
duhovni ter razpoloženjski igrivosti ob interpretiranju prispodob in
vsebine kitic pri treh izbranih pesmih Daneta Zajca, Kajetana Koviča
in Nika Grafenauerja. Navodila Kako brati pesem? so bralca spodbujala,
da s poglobitvijo v pesem spozna samega sebe.

Popoldne se je začelo za večino s sprehodom do vasi Kronenburg po
obodu pobočja. V kraju je več zgodovinskih spomenikov. Veter na
planjavi je vse med pešačenjem temeljito prevetril in osvežil, da so
si nabrali moči za drugi, manj zahtevni del sobotnega izobraževanja.

Začeli smo s predvajanjem reportaže o zapiranju premogovnikov v
Porurju, ki je je posnela deželna televizijska postaja WDR. V nekoliko
privzdignjenem pripovednem tonu je bila predstavljena zlata doba
rudarstva, ki je dejansko pomenila izjemno težko in nevarno delo za
tisoče rudarjev in veliko negotovost za člane njihovih družin. Kar je
gledalce presunilo, je bila predstavitev vsakdanjega življenja,
običajev in vzajemne pomoči ter sodelovanja, iz česar je nastala
posebna kultura športa in družabnosti. Protiutež naporom in
nevarnostim pri delu.

Pred večerjo je bilo s 147 prosojnicami predstavljeno kolesarsko
potovanje po Sloveniji. Prvotno različico te projekcije je društvo
Slovenski zvon pripravilo za Dan Evrope v Düsseldorfu maja 2016. Za
projekcijo v Baasmu je bilo izpuščenega veliko lanskega gradiva,
dodani pa so bili zemljevidi s potmi in fotografije, s katerimi je bil
bolj natančno predstavljen vzhodni del Slovenije od Prekmurja preko
Haloz do Bele krajine.

Pred tradicionalnim sobotnim večernim rajanjem z glasbo in petjem je
bil izveden kviz, v katerem so bila s 26 vprašanji preizkušena znanja,
pridobljena v petek in soboto: jezikovno, kulturno, literarno,
zemljepisno in zgodovinsko poznavanje Slovenije. Rumena skupina je
odgovorila pravilno na 22 vprašanj, modra pa na 21. Obe sta prejeli
knjižne nagrade.

Nedeljsko dopoldne se je začelo s pogovorom, kaj bi lahko društvo
izvedlo v letu 2018 oziroma kaj naj zapiše v program dela. Nekaj časa
je bilo posvečenega tudi že 40. obletnici obstoja društva, ki jo bo
praznovalo leta 2019.

Do kosila pa so se razkrili skriti prijatelji. Osebi, katere ime so
izvlekli v petek po večerji, so izročili list s podobo zrcala, v
katero so napisali lepo misel ali nasvet ali opomin. Izročanje je
potekala kot veriga od prejemnika k prejemniku in so ga vsi zelo
pozorno spremljali. S to socialno igro je bil konec povezan z začetkom
in izkazalo se je, da je druženje na jesenski konec tedna obrodilo lep
sad: sproščenost med prisotnimi, ki je nastala iz občutka dodatne
povezanosti.

Igor Kramberger