[SlovLit] Vzorci in interpretacija -- Pogovorov o branju -- Re: Konferenca SLS-12

[Miran Hladnik gmail]

"Digitalizacija je popolnoma spremenila literarni arhiv. Ljudje kot
jaz smo bili navajeni delati na nekaj sto romanih 19. stoletja, danes
pa delamo na tisočih in jutri bomo delali na stotisoč romanih. To ima
očiten velik vpliv na literarno zgodovino, pa tudi na metodologijo.
Ker kadar delamo na 200.000 romanih namesto na 200 romanih, ne delamo
istega krat tisoč, ampak delamo drugače. Novo merilo je spremenilo naš
odnos do predmeta, pravzaprav je spremenilo tudi predmet sam. [...]
Nihče prej ni počel kaj takega."  -- Franco Moretti: Patterns and
Interpretation (Literary Lab Pamphlet, 15;
https://litlab.stanford.edu/LiteraryLabPamphlet15.pdf).

===

From: "Vladka Tucovič" <vladka.tucovic na guest.arnes.si>
To: Slovlit <slovlit na ijs.si>, Slo-fhs <slo-fhs na googlegroups.com>
Date: Thu, 21 Sep 2017 09:07:53 +0200
Subject: Pogovor o branju z Jurijem Paljkom v torek 26. 9. 2017 ob 20. uri

Spoštovani, začenja se šesta sezona Pogovorov o branju, ki jih v
sodelovanju z Gledališčem Koper organizirata Slavistično društvo Koper
in Kulturni klub/Club culturale, vodi pa slavistka Jasna Čebron.
Septembrski gost bo pesnik, publicist in urednik Novega glasu, tednika
Slovencev v Italiji, Jurij Paljk, ki je poleti praznoval 60-letnico.
Vabljeni v gledališki foaje v torek, 26. septembra 2017, ob 20. uri.

Pesnik, prevajalec, novinar in urednik Jurij Paljk (1957, Velike
Žablje na Vipavskem) je že skoraj dve desetletji duša goriškega
tednika Novi glas, pri katerem se je kalilo kar nekaj danes uspešnih
in prodornih novinarskih peres. Na pesniškem področju je leta 1986
debitiral z zbirko Soba 150, ko je na tržaški univerzi še študiral
medicino. V devetdesetih je objavil dve pesniški knjigi: Nemir (1994)
in Nedorečenemu (1997). Leta 2006 so njegovo delo vključili v
dvojezično antologijo Drugačni verzi/Versi diversi, ki je nastala v
sklopu projekta Pesniki dveh manjšin/Poeti di due minoranze. Paljkova
poezija je predvsem duhovna, verzi so večkrat podobni molitvam. Veliko
mero (samo)ironije je zmogel v družinski kroniki Očetovstvo malo
drugače (2001, ponatis 2007), v delu O kruhu in drugih stvareh (2005)
pa se je razpisal o vsakdanjiku, hkrati pa se nostalgično ozrl na čas
svojega otroštva in nekdanjih dni. Njegova zadnja pomembnejša
monografija je zbirka kolumn, ki jih je objavil pod skupnim naslovom
Kaj sploh počnem tukaj? (2014) in v katerih kritično piše o stanju
človeka v današnjem času, hkrati pa se sprašuje o smislu obstoja in
dejanj posameznika v tem svetu. Avtor vsakodnevno živi v
slovensko-italijansko-furlanskem jezikovnem trikotniku (z družino
prebiva v kraju Terzo pri Ogleju). Iz furlanščine je prevedel več del,
predvsem pesniških. Je likovni kritik, občutljiv je za družbene
probleme, zato vsako leto pomaga pri izvedbah razstav likovne kolonije
Umetniki za Karitas, ki poleti poteka na Sinjem vrhu nad Ajdovščino.

Lep pozdrav
Vladka Tucovič

===

From: SLS12 Ljubljana 2017 <sls12.ljubljana.2017 na zrc-sazu.si>
To: <slovlit na ijs.si>
Date: Fri, 22 Sep 2017 07:24:40 +0200
Subject: Konferenca SLS-12 - Nekaj misli o jezikoslovju
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2017/006048.html)

        Živé naj vsi naródi,
       što dočekati žele dan,
     che, là ch’al va il soreli,
die Welt dem alten Streit entsag!
            Mennyi rab
            lesz szabad,
   amico, non ostile il vicino!

Tako sedma kitica Zdravljice, ki jo je leta 1844 napisal pesnik France
Prešeren (1800–1849), odmeva v slovenskem jeziku in njegovih mejakih
sosedih. Celotna pesem je v kontekstu politično-, družbeno- in
kulturnozgodovinskih okoliščin tukajšnje jezikovne skupnosti na samem
obrobju avstrijskega cesarstva prve polovice 19. stoletja zagovarjala
tedaj utopične širokopotezne ideje svobode, samostojnosti,
enakopravnosti, povezanosti in prijateljstva. Zaradi cenzure je bila v
celoti lahko objavljena šele po marčni revoluciji leta 1848. Leta 1989
je postala himna tedaj osamosvajajoče se Republike Slovenije.

Pesnikovi plemeniti ideali so kljub časovni oddaljenosti v svoji
osnovi aktualni še danes. Z njimi se podobno kot vsa humanistika pri
svojem delu neposredno ali posredno srečuje tudi jezikoslovna znanost.
Humanistika in jezikoslovje znotraj nje v sodobnem svetu sicer ne
moreta preprečiti nastajanja gospodarske, družbene, kulturne in drugih
marginalizacij v odnosu do globalnih centrov gospodarske, družbene,
kulturne in drugih moči, lahko pa nanjе s humanistično občutljivostjo
opozarjata in s tem prispevata h gradnji sveta, v katerem imajo vsi
enake možnosti.

Jezikoslovčeva radovednost, čudenje in navduševanje nad jezikovnimi
pojavi in družbenimi okoliščinami njihovega pojavljanja ter jezikovno
raznolikostjo v času, prostoru in družbi so nujni predpogoj za
jezikoslovno znanstveno raziskovanje jezikov ne glede na njihovo
genealoško, sociološko in tipološko klasifikacijo. Prav poudarjanje
enakovrednosti in enakopravnosti vseh jezikov sveta lahko bistveno
pripomore k njihovi svobodi in samostojnosti ter medsebojnemu
spoštovanju in prijateljskemu sobivanju njihovih nosilcev. Samoumevna
posledica vsega tega pa so splošno zagotovljene jezikovne pravice
posameznika in skupnosti ter polno funkcionalnost vseh jezikov v dobi
digitalne pismenosti in globalne večjezičnosti.

Predano in poglobljeno jezikoslovno znanstvenoraziskovalno delo hkrati
temelji na natančnem poznavanju jezikovnega gradiva ter v odgovorni in
samokritični uporabi takšnih teoretičnih modelov in metodoloških
pristopov, ki izkazujejo relevantne znanstvene dosežke. Temu se
pridružuje uveljavljanje dejanskega metodološkega pluralizma,
medsebojno spoštovanje različnih pristopov in dejanska skrb za njihov
fizični obstoj v akademski skupnosti.

Jezikoslovci s svoje strani vse omenjene ideale med drugim lahko
udejanjamo tudi s kakovostnimi jezikoslovnimi prispevki in v
medsebojno spoštljivem znanstvenem dialogu na tako zelo pomembnem
dogodku v stroki, kot je mednarodna znanstvena konferenca. Seveda brez
mejakov vragov in (samo)cenzure!

Žive naj vsi jeziki in naj živi jezikoslovje!
Matej Šekli, vodja konference, uvodni nagovor udeležencem