[SlovLit] Danes v Tržiču -- Academia.edu

[Miran Hladnik gmail]

Od: Marinka Kenk Tomazin <marinka.kenk-tomazin na guest.arnes.si>
Datum: 29. maj 2017 10:41
Zadeva: Pretnarjeva nagrajenka

Poljakinja JOANNA POMORSKA je  prejemnica 14. mednarodne Pretnarjeve
nagrade 2017 (https://sl.wikipedia.org/wiki/Pretnarjeva_nagrada).
[...] Svečani  dogodek sprejema letošnje nagrajenke  JOANNE POMORSKE v
Tržiču bo v petek, 9. junija 2017, ob 19. uri v večnamenskem prostoru
Knjižnice dr. Toneta Pretnarja. Program bodo sooblikovali učenci
Glasbene šole Tržič. Prisrčno vabljeni, da se nam pridružite na večeru
sprejema, v letu, ko se spominjamo 25- obletnice smrti našega
someščana in 25 –letnice izida prelepe monografije  V sotočju Bistrice
in Mošenika, za katero je dr. Tone Pretnar napisal 100 oktav o Tržiču.
Nagrado, poimenovano po dr. Tonetu Pretnarju, slovenskem literarnem
zgodovinarju, verzologu in prevajalcu, sta leta 2004 na pobudo Ivana
Stropnika ustanovili Književna asociacija Velenika in Velenjska
knjižna fundacija. [...]

Joanna Pomorska (1953, Varšava) je vodilna poljska prevajalka iz
slovenskega jezika. S slovenskim jezikom in kulturo se je srečala že
med študijem slavistike v Varšavi, kjer se je pri profesorju Tonetu
Pretnarju naučila tudi slovenščine. Svoje znanje je pozneje še
izpopolnjevala med podiplomskim študijem v Ljubljani in na tečajih
poletne šole slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v
Ljubljani. Prevajati je začela takoj po diplomi, saj je že leta 1986
izšel njen prevod romana Branka Hofmana Noč do jutra. Po njeni zaslugi
so poljski bralci spoznali in vzljubili Draga Jančarja. Prevedla je
večino njegovega romanesknega opusa (Galjot, Posmehljivo poželenje,
Katarina, pav in jezuit, To noč sem jo videl), kratko prozo (Pogled
angela) ter eseje (Terra inkognita) idr.  Prevedla je tudi prozo
Janija Virka Smeh za leseno pregrado ter dve deli etnologa Božidarja
Jezernika (Kava in skupaj z J. S. Non cogito ergo sum), prevedla je
eseje Aleša Debeljaka, Petra Krečiča, ob različnih priložnostih tudi
poezijo. Posebej pomembni pa so njeni prevodi slovenske dramatike, saj
obsegajo širok nabor avtorjev, od Primoža Kozaka (Afera), Dušana
Jovanovića (Antigona), Matjaža Zupančiča (Vladimir) do predstavnice
najmlajše generacije Simone Semenič (Sedem kuharic, štirje soldati in
tri sofije). Med njimi ima Zupančičev Vladimir na Poljskem že
zavidljivo število uprizoritev.

===

V akademsko spletišče Academia.edu (https://www.academia.edu/ ;
https://en.wikipedia.org/wiki/Academia.edu) so avtorji naložili 18 mio
člankov, prosto dostopnih bralcem po celem svetu. Spremljamo lahko
njihovo branost in citiranost. Podobno počnemo lahko tudi na spletišču
ResearchGate (https://www.researchgate.net/home ;
https://en.wikipedia.org/wiki/ResearchGate) in še kje. Zakaj bi po
vsej sili iskali "uglednega založnika", če obstajajo take možnosti
razširjanja spoznanj? -- mh