[SlovLit] Samomor na maturi -- Tom Priestly 80

[Miran Hladnik gmail]

Od: Katja Mihurko Poniž <katja.mihurko-poniz na guest.arnes.si>
Datum: 17. maj 2017 19:05
Zadeva: Re: Samomor na maturi  (re:
https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2017/005970.html)

Dragi Miran, ko sem še učila na gimnaziji in bila razredničarka, se je
name obrnil dijak, ker je njegov najboljši prijatelj storil samomor.
Potreboval je pogovor in velikokrat sem kasneje razmišljala,  ali sem
našla prave besede, ne kot profesorica, temveč kot oseba, ki se ji je
zaupal. Ob debati, ki jo spremljam zadnje tedne, sem se  spet spomnila
nanj. Bil je zrel, stvaren fant, ki pa ga je dogodek, razumljivo,
popolnoma pretresel. Ne vem, ali bi lahko vse to odmislil, če bi
maturo pisal letos in napisal dober esej. Ne dvomim, da so številni
dijaki_nje sposobni_e pisati na to temo, še več, prepričana sem, da
jih profesorji in profesorice zelo dobro pripravijo na pisanje eseja.
A izbrati tak naslov ravno za maturitetni esej, na maturi, kjer točke
odločajo o tem, ali se bo lahko nekdo podal na tisto poklicno pot, ki
si jo želi in na kateri bo lahko kasneje družbi veliko dal, se mi ne
zdi premišljeno, odgovorno in zrelo dejanje. Četudi se je morda samo
enemu dijaku ali dijakinji  zaradi takšnega naslova odprla boleča rana
 v trenutku, ko bi moral biti najbolj zbran_a, je to preveč.

Lep pozdrav,
Katja Mihurko Poniž

[Draga Katja, močno osebno doživljanje je sploh šele pogoj za dober
esej. Povrhu je znano, da ima pisanje o travmatičnih temah terapevtsko
funkcijo, medtem ko izogibanje občutljivim temam pripelje nasprotno do
potlačenja. Dobro pa bi bilo, ko bi maturitetni sistem predvidel še
dodatni alternativni naslov. -- miran]

---

Draga Ranka (re:
https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2017/005970.html),
razočaranje je vzajemno. Rahločutnost do potencialne suicidnosti
zaradi šolske obravnave romana (!) je ob dejstvu, da gremo slepo in
gluho mimo dejanskih in številčnejših samodestruktivnih pojavov,
zavajajoča, pozornost skuša speljati od pravih težav k navideznim ali
vsaj neprimerno manj usodnim. Pretirano starševsko (in državno?)
pokroviteljstvo in zaščitništvo je znak nezaupanja v mlade in mladim
ne dovoli odrasti. Tudi slabe ocene so lahko vzrok samomora: bomo
zaradi tega ukinili ocenjevanje v šoli? Prizadevanje, da bi ljudi
zaščitili pred njimi samimi, grozljivo spominja na orwellovsko
reguliranje družbe. Ni čudno, da so na udaru zaščitnikov tudi
antiutopični romani, saj držijo kritično zrcalo družbi nadzora, to je
družbi, ki z obsedeno skrbjo za lastno varnost ogroža skupno
prihodnost. -- miran

===

From: Janez Stergar <janez.stergar na guest.arnes.si>
To: undisclosed-recipients:;
Date: Thu, 18 May 2017 17:37:25 +0200
Subject: malo post festum in malo last minute

[...] V torek [je] obhajal svoj 80. življenjski jubilej prof. dr. Tom
Priestly, rojen v ugandski Kampali, sedaj pa emeritirani profesor
slovanske lingvistike na Univerzi v Alberti (Kanada). V biografskih
priročnikih (tudi slovenskih) lahko najdete, da je diplomant iz
Cambridgea in Oxforda ter doktorand iz Vancouvra ob profesorskem delu
urejal revijo Slovene Studies, od 1973 raziskoval fonetiko, slovnico
in besedišče slovenskih koroških narečij ter njihov sociolingvistični
ter politični položaj. Mdr. je prevedel in objavil pesmi Milke Hartman
(Midsummer Night / Kresna noč, 1992). Da je postal iskren prijatelj
koroške slovenske manjšine, pričajo tudi članki o njem v slovenskih
publikacijah kot npr.: Naši razgledi 15. 8. 1986; Celovški zvon
23/1989, str. 63-73; Koledar Mohorjeve družbe 1989, str. 33-35,
Koledar Mohorjeve družbe 1992, Delo 9. 7. 1997 (Alenka Puhar),
Slovenski vestnik 21. 7. 2000 (Franc Wakounig) in Novice 20. 7. 2007
(Gabi Frank). Dragemu Tomu vse najboljše ter čim prej spet na
svidenje!