[SlovLit] V Celovcu -- Re: Začetnica podnaslova

[Miran Hladnik gmail]

http://www.kath-kirche-kaernten.at/nedelja/vzariscu_detail/literarni_nateaj_nedelje_za_izvirno_rtico
-- Slovenski tedenik Nedelja v Celovcu razpisuje literarni natečaj.

===

Od: Urška <urska.perenic na gmail.com>
Datum: 21. april 2017 20:04
Zadeva: Podnaslovi (https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2017/005933.html)

V okviru strokovnega pisanja zlasti pri predmetu Uvod v študij
slovenske književnosti pa študente učim prav drugače, in sicer da
podnaslov pišejo z veliko, seveda tudi pri navedbi bibliografskih
referenc, med naslovom in podnaslovom pa lahko uporabljajo bodisi piko
bodisi dvopičje. Tako so učili tudi nas. Pravzaprav ne razumem, zakaj
bi začetek podnaslova, ki je se vedno vrsta naslova, (samovoljno)
spreminjali v malo začetnico.  Ob tem jih radi opozorimo, naj ne
kopirajo iz Cobissa, kjer gre za drugačno rabo dvopičja med naslovom
in podnaslovom. Lp! Urška

---

Obstoječi pravopis pri pisavi podnaslovov pušča precej svobode: "V
bibliografijah in knjižnicah uporabljajo še druge oblike zapisov." Še
pravičneje pa bi bilo reči, da se z začetnico podnaslova ne ukvarja. V
poglavju Zgledi v Novi pisariji
(https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija#Zgledi) se iz praktičnih
razlogov (zaradi tradicije, enotnosti in zapomnljivosti) odločam
takole: "Nesrečna je bila odločitev bibliografov, da podnaslove v
nasprotju s splošno prakso avtorjev in urednikov, v nasprotju s
slovenskim pravopisom in v nasprotju s svojimi dotedanjimi napotki
reproducirajo dosledno z malo začetnico, česar ne bomo nekritično
prevzemali." Cobissova praksa vpliva na nekatere pisce, da se odločajo
za malo začetnico podnaslova knjig in člankov, kjer bi nekoč zapisali
veliko. Nasprotno k ohranjanju velike začetnice podnaslova prispeva
praksa zapisovanja podnaslovov za dvopičjem v drugih jezikih. Ko
publikacije citiramo v seznamih literature, si ne moremo povprek
privoščiti poenotenja po zgledu Cobissa (tudi v smer same velike
začetnice ne), ampak moramo upoštevati avtorjev zapis, kakršen koli že
je. (Saj prepišemo celó avtorjeve očitne napake v naslovu, npr. Rastko
Močnik: Mesčevo [!] zlato: Prešeren v označevalcu -- seveda ne iz
kakšne tolerance do avtorjeve nepismenosti.) -- miran