[SlovLit] Luther in Trubar -- SBL idr.

[Miran Hladnik gmail]

Od: Irena Naglic <irena.naglic na zrc-sazu.si>
Datum: 10. april 2017 12:41
Zadeva: Prijazno prosimo za objavo. Najlepsa hvala!
Za: slovlit na ijs.si

500 LET REFORMACIJE: SLOVENIJA IN EVROPA ZDAJ / OKROGLA MIZA
12. april 2017, ob 19. uri, Atrij ZRC SAZU, Novi trg 2, Ljubljana

Na okrogli mizi, ki jo Goethe-Institut Ljubljana in ZRC SAZU
organizirata v okviru projekta Luther - Trubar / reformatorja in
upornika, bi se radi vprašali, kakšen je bil vpliv Martina Luthra in
Primoža Trubarja ter njunih sodelavcev na sodobno Slovenijo in Evropo.
Tematizirali bomo naslednja vprašanja:

kako je Luther zaznamoval sodobno Evropo in Trubar sodobno Slovenijo
(kultura, jezik, odnos do družbenih in etičnih vprašanj);
katere značilnosti reformacije so ali bi bile lahko aktualne tudi pri
reševanju težav sedanjega časa;
katere miroljubne in vključevalne modele za reševanje „turške
problematike“ so ponujali protestanti v 16. stoletju in s katerih
vidikov so lahko za nas zanimivi danes.

Sodelujoči:

izr. prof. dr. Kozma Ahačič, jezikoslovec
izr. prof. dr. Jonatan Vinkler, literarni in kulturni zgodovinar
prof. dr. Marko Kerševan, sociolog
prof. dr. Georg Lämmlin, teolog
Igor E. Bergant, moderator

http://www.zrc-sazu.si/sl/dogodki/okrogla-miza-500-let-reformacije-slovenija-in-evropa-zdaj

===

Novi Slovenski biografski leksikon. Drugi zvezek (B–Bla) Uredila:
Barbara Šterbenc Svetina Leto: 2017. Ur. odbor: Martin Grum (tehnični
urednik), Rok Kraigher, Oto Luthar (vodja projekta), Ahac Meden, Aleš
Pogačnik, Mateja Ratej, Barbara Šterbenc Svetina. [...]  Tiskano
izdajo dopolnjuje spletni portal Slovenska biografija
(www.slovenska-biografija.si; urednica Petra Vide Ogrin, Biblioteka
SAZU), v katerem je trenutno okoli 6000 gesel.

Mavrica na tri plamene, Bog nas živi vse Slovene. Folklorne in
spominske pripovedi z vzhodnega dela Slovenskih goric in Ptujskega
polja Avtorji: Jelka Pšajd, Mateja Huber, Nevenka Korpič, Anja Serec
Hodžar (Glasovi 48), 204 strani, 25,00 EUR. Knjiga prinaša zapise 297
zgodb iz štirinajstih občin: Apače, Dornava, Gorišnica, Gornja
Radgona, Križevci pri Ljutomeru, Ljutomer, Markovci, Ormož, Radenci,
Razkrižje, Središče ob Dravi, Sv. Jurij ob Ščavnici, Tomaž pri Ormožu
in Veržej. Zapisovalci so jih iz ust osamljenih prebivalcev na
zapuščenih domačijah zadnji hip rešili pred pozabo in pri zapisih
upoštevali tudi jezikovne posebnosti. Sledi starodavne duhovne
dediščine so prikazane v pravljicah, bajkah, legendah, raznovrstnih
povedkah, tudi šalah, ki so lajšale delovni vsakdanjik. O etnološki
dediščini govorijo stara znanja o nekdanjem kmečkem gospodarstvu in
starih obrteh na podeželju, spomini na fantovske vragolije in dekliške
nezgode, modrosti preskušene starosti in nejeverne uvere. Tako je
obarvana še zadnja bela lisa zbirke Glasovi v severozahodni Sloveniji,
priča o nekdanji podeželski duhovni in družbeni kulturi na
jugovzhodnem delu Slovenskih goric s Prlekijo in Ptujskim poljem z
znamenito Lükarijo. Knjigo bodo gotovo radi jemali v roke dijaki iz
Gimnazije Frana Miklošiča iz Ljutomera in Gimnazije Ormož, ki so bili
zaprošeni, da oblikujejo njeno notranjo opremo.

Luka Repanšek. Keltska dediščina v toponimiji jugovzhodnega alpskega
prostora (Linguistica et philologica 33), 332 strani, 27,00 EUR.
Monografija je prva sistematična obravnava keltske
zemljepisnolastnoimenske dediščine na jugovzhodnem alpskem prostoru. Z
upoštevanjem strogih metodoloških načel, zasnovanih izrecno za
preučevanje občutljivega jezikovnega gradiva, raziskava poskuša
eksaktno odgovoriti na vprašanje, katera antična in sodobna
zemljepisna lastna imena je mogoče v etimološkem smislu z večjo ali
manjšo gotovostjo opredeliti kot izvorno galska. Ker je preučevano
jezikovno gradivo vpeto v širok časovni okvir, po naravi pa je
praviloma fragmentarno in kot takšno zahteva strukturirano in
vsestransko etimološko obravnavo, delo s svojimi metodološkimi prijemi
in spoznanji v enaki meri pomembno prispeva k zgodovinski slovnici
keltskih jezikov, primerjalnemu jezikoslovju indoevropskih jezikov
(zlasti z ozirom na problematiko onomastičnih oz. fragmentarno
izpričanih jezikovnih sistemov), slovenskim, splošneje slovanskim in
romanskim imenoslovnim študijam ter slovanskemu in romanskemu
zgodovinskemu glasoslovju ter interakciji med obema jezikovnima
sistemoma.

Metod Čepar. Praslovanski ijevski samostalniki moškega spola v
slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja (Linguistica et philologica
35), 238 strani, 17,00 EUR. Osrednji del monografije je analiza
odrazov praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola v
slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Praslovanski ijevski
samostalniki moškega spola se v tem obdobju lahko odražajo v ojevski
(moški), ijevski ženski, ijevski moški (gospod, ljudje, deloma pot),
ujevski (cirkumflektirane enozložnice) in ajevski sklanjatvi. V
množini se lahko odražajo tudi v mešani ijevskoojevski sklanjatvi
(moški spol) ali mešani ijevsko-ajevski sklanjatvi (miš). Večina
odrazov ijevske sklanjatve je omejenih na posamezne sklonske oblike in
se ne odražajo v vsej paradigmi. Več odrazov ijevske sklanjatve je v
množini, med tem ko je v ednini večji vpliv ojevske sklanjatve. V
obravnavanem obdobju je 55 samostalnikov, ki so odraz praslovanskih
ijevskih samostalnikov moškega spola: cesar, čmrlj, črv, dever, drob,
glad, gnus, golob, gos, gospod, gost, gozd, hot, jagned, jastreb,
kmet, kol, labod, laket, ljudje, los, luč, medved, miš, molj, mozelj,
možgani, noht, ogel, ogenj, olov, os, pastir, peč, pečat, pelin, plat,
pleš, pleša, pot, razpot, risa, seženj, snet, srd, sred, tast, tat,
trst, zet, zver, žal, želod, žerjav, žolč.

Tanja Fajfar. Terminologija v Evropski uniji (Lingua Slovenica 9), 274
strani, 18,00 EUR. V monografiji je poudarek na oblikovanju in
značilnostih slovenske različice terminologije v EU. Osnovna naloga
terminologije je zagotavljanje učinkovitega sporazumevanja, zaradi
česar naj bi bila nedvoumna in ustaljena, še posebej pa je jasna
terminologija pomembna v kontekstu prava. Načelo večjezičnost je
temeljno načelo jezikovne ureditev EU, ki ga je mogoče doseči s
prevajanjem. S prevajanjem nastaja tudi terminologija, pri čemer mora
biti pred poimenovanjem pojma prepoznana njegova vsebina, za kar so
najbolje usposobljeni pravniki. Sodbe Sodišča EU prevajajo pravniki
lingvisti, ki so po izobrazbi pravniki z diplomo nacionalne pravne
fakultete. Zaposleni so v vseh institucijah EU, za prevajanje pa so
zadolženi samo na Sodišču EU, in sicer prevajajo v svoj materni jezik.
V monografiji predstavljena terminološka analiza sodb Sodišča EU s
področja blagovne znamke EU prikazuje, kako se je oblikovala
terminologija v teh sodbah in s kakšnimi težavami se srečujejo
pravniki lingvisti na Sodišču EU pri prevajanju sodb.

Boris Golec. Slovenske oporoke in prisežna besedila o oporokah
(1671–1850). Elektronska izdaja. Ur. Matija Ogrin. Pred nami je tretja
monografija Borisa Golca, ki obravnava uradovalno sloveniko. V njej se
je posvetil najmanj raziskani zvrsti – slovenskim oporokam. Za vsako
oporočno besedilo je raziskal okoliščine in ozadje nastopajočih oseb
ter pripravil diplomatični in kritični prepis slovenskega teksta, na
koncu pa dodal pregled oporočnega izrazja. Med vsemi možnimi zvrstmi
besedil, ki so jih v slovenščini pisali od srednjega veka do srede 19.
stoletja, se oporočna pojavijo med zadnjimi. Golčeva monografija nam
prinaša 51 besedil, ki dokumentirajo začetek in vznik te pomembne
zvrsti v dolgi dobi od leta 1671 do leta 1850: 42 je oporok, devet pa
z oporokami povezanih priseg. Od teh je glavnina besedil prvič
objavljena. Oporoke v slovenščini so podali ljudje vseh družbenih
stanov: od dveh plemkinj do župnika, učitelja, tržana in preprostih
podložnikov. Izvirajo iz skoraj vseh slovenskih pokrajin, zanimivo pa
je, da jih je največ iz južne Štajerske in zahodnega slovenskega
etničnega obrobja.