[SlovLit] Medijska pismenost -- Odprti jezikovni viri ZRC SAZU

[Miran Hladnik gmail]

From: Darinka Verdonik <darinka.verdonik na um.si>
To: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>
Date: Thu, 30 Mar 2017 13:26:44 +0000
Subject: anketa

Lepo pozdravljeni! Sem Iris Hude, absolventka podiplomskega študija
Medijskih komunikacij na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in
informatiko v Mariboru. Pišem magistrsko nalogo z naslovom "Medijska
pismenost uporabnikov rumenih medijev," pri tem pa potrebujem vašo
pomoč. Del naloge je tudi anketa o uporabi rumenih medijev. Vaši
odgovori mi bodo pomagali pri raziskovanju teh medijev v povezavi z
medijsko pismenostjo. Prosim vas, da odgovarjate čim bolj odkrito in
navajate resnične podatke. Reševanje vam bo vzelo le nekaj minut.
Anketa je anonimna, uporablja pa se izključno v študijske namene. Za
vsako izpolnjeno anketo se vam najlepše zahvaljujem! Z reševanjem
pričnete s klikom na spodnjo povezavo:
https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSe8-eRJlfYPNB7csFECovTAcFhbhEKtYI0gSOBgTyg70X62Tg/viewform

===

Od: Simona Klemenčič <simona.klemencic na zrc-sazu.si>
Datum: 30. marec 2017 13:07
Zadeva: [SlovLit] Odprti jezikovni viri Inštituta za slovenski jezik

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU odpira večino
jezikovnih virov za jezikovnotehnološke namene. Več na povezavi
http://zrcalnik.zrc-sazu.si/jezikovni-viri-za-sodobne-jezikovne-tehnologije/

Lp

---

From: "Agata Tomažič" <agata.tomazic na zrc-sazu.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Thu, 30 Mar 2017 12:28:14 +0200
Subject: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU odpira
jezikovne vire

Že nekaj časa se je o tem govorilo, zdaj se naposled dogaja: Inštitut
za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU odpira večino jezikovnih
virov za jezikovnotehnološke namene od 16. do 21. stoletja.

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je sicer že pred
poltretjim letom večino svojih jezikovnih virov dal na voljo v prosto
uporabo na vseslovenskem jezikovnem portalu Fran. Po Franu tako lahko
vsi govorci slovenščine brezplačno brskajo za besedami v 31 slovarjih,
enem atlasu, dveh svetovalnicah (Jezikovna svetovalnica in
Terminologišče) ter 591.644 slovarskih sestavkih. Ko se bo čez
poldrugo leto vsem tem slovarjem pridružil tudi najnovejši, Sinonimni
slovar slovenskega jezika, bo na voljo uporabnikom v obogateni in
posodobljeni različici.

Skladno z dogovorom, ki so ga sprejeli udeleženci razprave o
jezikovnih virih in tehnologijah 30. januarja letos pod
pokroviteljstvom Ministrstva za kulturo, pa se je Inštitut za
slovenski jezik Frana Ramovša odločil, da bo z odpiranjem virov
naredil prvi korak k bolj celoviti digitalizaciji slovenskega jezika.
Za odprti dostop so torej predvideli tele jezikovne vire, če naj
naštejemo samo nekatere najpomembnejše: Maks Pleteršnik:
Slovensko-nemški slovar (1894–1895), Slovenski lingvistični atlas 1 in
2, Besede slovenskega jezika, Besedišče slovenskega jezika,
Lematizacijski slovar (leksikon besednih oblik za Besedo),
Najpogostejše leme in besedne oblike iz Nove besede, Baza opisov
slovnic in pravopisov, Konkordance Trubarjevega Evangelija sv. Matevža
(1555), Vezljivostni slovar slovenskih glagolov (Andreja Žele), Slovar
slovenskih členkov (Andreja Žele), Odzadnji slovar slovenskega jezika,
Slovar novejšega besedja, Slovar jezika Janeza Svetokriškega (Marko
Snoj), Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, Slovar
slovenskih frazemov (Janez Keber) in Slovenski pravopis (2001).

Če potrdijo lastniki avtorskih pravic, pa tudi tele: Vilko Novak:
Slovar stare knjižne prekmurščine, Matija Kastelec in Gregor Vorenc:
Slovensko-latinski slovar po Dictionarium Latino-Carniolicum
(1608–1710), terminološki slovarji avtomatike, botanike, farmacije,
smučanja, gledališča, čebelarstva, geologije, gemologije, geografije,
Planinski terminološki slovar, Nova beseda, O’beseda, Beseda, Zbirka
oblikoslovno označenih besedil (ZOOB), Carlo Mucci in Marjeta Humar:
Slovensko-italijanski slovar elektronike, elektrotehnike in
telekomunikacij, Tolkalni terminološki slovar, Veterinarski
terminološki slovar, Etimološki slovar slovenskega jezika I –IV,
Urbanistični terminološki slovar, Terminološki slovar uporabne
umetnosti – pohištvo, ure, orožje, Mali klekljarski slovar. Tudi
Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) žal sodi med tiste, ki (še)
ne bodo takoj odprto dostopni, saj so njegovi avtorji hkrati lastniki
materialnih avtorskih pravic. Inštitut za slovenski jezik Frana
Ramovša ZRC SAZU si s pravno službo ZRC SAZU pravkar prizadeva
ugotoviti, kako bi lahko dosegli tudi njihovo odprto dostopnost.

»Začenjamo vsebinsko pobudo, saj smo prepričani, da bomo tako
pripomogli k večji vključenosti ter povezanosti vseh zainteresiranih
deležnikov k iskanju rešitev na področju digitalizacije jezika in k
bolj usklajenemu in racionalnemu razvoju jezikovnih virov in
jezikovnih tehnologij za slovenščino. Pričakujemo tudi, da bo skupna
raziskovalna infrastruktura spodbudila tudi celostno
znanstvenoraziskovalno spremljanje slovenščine in predvsem razvoj
temeljnih jezikoslovnih raziskav, ki so nujen pogoj tako za
oblikovanje jezikovnih virov in tehnologij kot za celosten razvoj in
ohranjanje slovenščine sploh,« je ob tem povedal  prof. dr. Marko
Snoj, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Potem ko je Inštitut za slovenski jezik pred poltretjim letom
vzpostavil slovarski portal Fran in s tem med evropskimi inštituti za
jezik zavzel prvo mesto v prosti dostopnosti temeljnih in tem podobnih
slovarjev, zdaj spet kot prvi med evropskimi inštituti odpira večino
svojih virov tudi za jezikovnotehnološke namene. Če bi se ozrli malo v
prihodnost, bi lahko napovedali, da takšno odpiranje jezikovnih virov
pomeni bistveno izboljšanje strojnega prevajanja za kombinacije s
slovenščino pri Google Translate, z malo domišljije pa ni izključeno
niti, da bo Siri (https://en.wikipedia.org/wiki/Siri) prav kmalu
spregovorila v slovenščini.