[SlovLit] Fiziki o izumiranju slovenščine na Koroškem -- Iz Prage

[Miran Hladnik gmail]

Od: Janez Stergar <janez.stergar na guest.arnes.si>
Datum: 14. marec 2017 22:33
Zadeva: Fiziki o izumiranju slovenščine na Koroškem

PRIPIS: Spodnjega povzetka STA-jevskega poročila kot zgodovinar ne
razumem povsem. Če bi se jezikoslovcem dogajalo podobno, bo treba
poiskati kar vest APA ali pa prebrati dokaze in obrazložitev metode v
razpravi dveh avstrijskih znanstvenikov.

 Lp + Ln!    Janez S.

---

torek, 14.marec 2017 1744
S pomočjo fizike do razumevanja širjenja in izumiranja jezika

Dunaj, 14. marca (STA) - Po podatkih Unesca kar 6000 jezikom po svetu
grozi izumrtje. Za njihovo ohranitev je tako pomembno tudi razumevanje
dinamike zamenjave jezika. S pomočjo fizike so znanstveniki na Dunaju
proučevali širjenje in izumiranje slovenščine na avstrijskem Koroškem,
poroča avstrijska tiskovna agencija APA.**

Njihova ugotovitev je, da sta število govorcev in občevanje med
govorci bolj odločilnega pomena, kot jezik, ki se govori v posamezni
župniji.

Fiziki namreč lahko s t. i. modelom difuzije izračunajo, kako se
delci, kot so atomi, širijo v določenem času in prostoru. Tovrstni
model je moč prenesti tudi izven fizike, kot je npr. širjenje
življenja, bolezni ali govoric. Če obstajajo ustrezni podatki, je
mogoče tudi ugotoviti, kako pride do zamenjave jezika, torej, če se
oseba odpove svojemu jeziku na račun drugega jezika.

Avstrijska lingvistka in fizičarka Katharina Prochazka in avstrijski
fizik Gero Vogl sta tako uporabila podatke o občevalnem jeziku iz
ljudskih štetij na avstrijskem Koroškem med letoma 1880 in 1910 ter
1971 in 2001.

"Naše računalniške simulacije kažejo, da sta število govorcev na enem
kraju in možnost občevanja z drugimi ljudmi, ki govorijo isti jezik,
bistvena dejavnika za ohranitev ali zamenjavo jezika," je ob tem
pojasnila Prochazka. Dodala je, da gre sicer za rezultat, ki je na
dlani, "a so sedaj lahko to prvič matematično dokazali", kar v
lingvistiki ni samoumevno. V lingvistiki se pogosto dogaja, da se ve,
kaj bi lahko imelo vpliv na jezik, je pa to težko znanstveno dokazati.

Simulacija je prav tako pokazala, da je za ohranitev jezika potrebno
minimalno število govorcev v posameznem kraju ali okolju. "Ne obstaja
pa magična številka ali meja, ko bi lahko rekli, da bo jezik izumrl,"
je pojasnila Prochazka. Jezik, ki se govori v župniji, naj bi tako
imel manjši vpliv na zamenjavo jezika, podobno pa to velja za jezik, v
katerem se poučuje v šolah, čeprav so ta vidik preiskali samo za
obdobje habsburške monarhije.

Na Dunaju so tudi ugotovili, da imajo mestna območja pri razvoju
jezika lastno dinamiko. Med letoma 1880 in 1910 je tako slovenščina v
večjih mestih v realnosti izginjala hitreje, kot je to napovedal
model. Nasprotno pa je med letoma 1997 in 2001 število oseb, ki
govorijo slovensko v urbanih območjih, naraščalo hitreje kot pri
modelu.

"Očitno je jezik tukaj postal spet znamenje identitete in povečalo se
je tudi zavedanje, da večjezikovnost ni slabost, pač pa odpira
številne možnosti," je še dejala znanstvenica.

(konec)mlj/vr
STA162 2017-03-14/17:43

---

Zdaj vidim, da je dunajska SKICA razposlala tudi povezavo na daljši
članek na ORF (http://science.orf.at/stories/2830824/), tam pa je spet
povezava na originalno razpravo, ki pa je nisem mogel odpreti.

Dobro jutro, dober dan, Lp!    Janez S.

===

Od: Andrej Šurla <andrej.surla na gmail.com>
Datum: 15. marec 2017 19:19
Zadeva: V Pragi namesto kurentov Stabej in Plečnik (ter s slednjim še Fabiani)

Na Katedri za južnoslovanske in balkanistične študije praške
Filozofske fakultete smo letošnja pust in post – resda brez kake hude
navezave nanju, saj sta v češki družbi bolj na obrobju zanimanja –
obarvali precej slovensko: s predavanji prof. Marka Stabeja.V torek je
tako rekoč celo popoldne predaval udeležencem tečajev slovenščine, v
sredo pa jezikoslovnemu doktorskemu seminarju. Slovenistom je v
predavanjih Slovenščina od reformacije do digitalizacije in
Slovenščina med svetostjo in svetovnostjo pregledno ter z zapomljivimi
poudarki podal ključna dejstva in nekatere zanimivosti iz zgodovine
slovenskega jezika ter postregel tudi s konkretnimi primeri
(pretirane) zaščitniške zaskrbljenosti za »pravilnost«, lepoto in
življenjsko moč jezika, ki je stalna spremljevalka tako slovenščine
kot verjetno tudi ostalih jezikov. Zanimivo je bilo spoznati tudi
rezultate pogovorov z osnovnošolci, ki slovenščino prav dobro, čeprav
v nekoliko futurističnih predstavah, »vidijo« tudi v oddaljeni
prihodnosti. V predavanju There's No First Language Without a Second
One (Slovene as a second and foreign language: an overwiev) za
doktorande vseh jezikovnih specializacij naše katedre, ki ga je prišlo
poslušat tudi nekaj zunanjih gostov, mdr. predstojnica oddelka češčine
za tujce, pa je prof. Stabej predstavil proces zorenja slovenskega
zavedanja resničnih jezikovnih potreb tujcev, ki se želijo ali morajo
naučiti slovenščine. Predavanje, ki se je z vprašanji publike in
izmenjavo izkušenj precej raztegnilo, je lepo predstavilo koristnost
in organiziranost Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik.

Fotogalerija: https://photos.google.com/share/AF1QipNLjyb4v5X30pbIpCZgkOOY7bbMrIfDPDdspahY8RWKwSaRNgUXgHgCh-l4HaMWGw?key=V3hYU1FROVhTakk0Ml9PRUhMaFNxbEJLd1BLM3J3

V četrtek zvečer pa smo se z zapisov na papirju premaknili še k
zapisanemu s kamenjem in betonom. Ker pade slovenski kulturni praznik
ravno v izpitno oz. počitniško obdobje, smo se lahko nanj aktivno
navezali šele zdaj, ko smo spet skupaj. V čast prazniku in posebej
Plečniku, ki bo z morebitnim vpisom na Unescov seznam letos tudi
uradno prerasel slovenske in češke okvirje, smo povabili k ogledu
dokumentarca Fabiani : Plečnik, ki smo ga pred nekaj leti za Svetovne
dni slovenskega dokumentarnega filma opremili s češkimi podnapisi.
Zbralo se nas je natanko ducat, veseli pa, da je bila polovica obrazov
piscu tega poročila doslej povsem neznanih. S tem dogodkom smo se
skromno pridružili množici večjih in manjših prireditev, ki letos tudi
na Češkem slavijo genialnost velikega Masarykovega arhitekta.

Z lepimi pozdravi iz Prage,
Andrej Šurla