[SlovLit] Monografija o slovenski skladnji -- ИСл РАН -- Kari Klemelä -- Vodnik sreča Vodnika

[Miran Hladnik gmail]

From: "Rok Žaucer" <rok.zaucer na ung.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Thu, 26 Jan 2017 14:24:33 +0100
Subject: Monografija o slovenski skladnji

Pri Založbi John Benjamins je v zbirki Linguistik Aktuell/Linguistics
Today izšla knjiga Formal Studies in Slovenian Syntax: In honor of
Janez Orešnik (ur. Franc Marušič in Rok Žaucer). Knjiga prinaša 12
samostojnih člankov slovenskih in tujih avtorjev, osredinjenih na
slovensko skladnjo v formaliziranem pristopu, ter uvodno poglavje s
čisto kratkim pregledom zgodovine tvorbenega jezikoslovja v Sloveniji
in z daljšim pregledom dosedanjega vključevanja slovenščine v tvorbeno
jezikoslovje. Knjiga je posvečena akad. prof. dr. Janezu Orešniku,
starosti formaliziranega jezikoslovja pri nas, ki je že leta 1967
izrecno vabil k vključevanju slovenščine v tvorbeno jezikoslovje (gl.
Orešnik 1967: 86), v zadnjem času pa ga pri slovenščini še posebej
privlači prav krovna tema te monografije, tj. skladnja (prim. Orešnik
2015).

Teme, ki se v monografiji obravnavajo, segajo od naslonk, recipročnih
zaimkov, sklonsko-osebnih omejitev pri možnih kombinacijah zaimkov ter
soodvisnosti določnega člena in wackernagelskih naslonk preko
netožilniških glagolov, prihodnjega pomožnika ter sinhronije in
diahronije modalnosti pa do oziralnih stavkov, večkratnega k-premika
in levega obrobja stavka. Z osnovne strani monografije na strani
založbe (https://benjamins.com/#catalog/books/la.236/main) se preko
zavihkov lahko preklikate do povzetkov posameznih poglavij, do
googlovega predogleda itd.

Monografija, ki je sicer izšla že konec leta 2016, je prejšnji teden
doživela uradno predstavitev, ob kateri ponuja založnik tudi možnost
naročila knjige po znižani ceni. Če koga to zanima, dobi "znižano"
naročilnico tule (ker gre za posebno ponudbo, bo na voljo omejen čas):
https://drive.google.com/open?id=0B3F4kf_tDhQDWUsyeW9XNHlNU3M

(Upava, da tole sporočilo tudi osvetli včerajšnjo kratko založnikovo
najavo na SlovLitu
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2017/005826.html) oz. vabilo
k recenziji knjige.)

Toplo vabljeni k branju,
Franc Marušič in Rok Žaucer (Univerza v Novi Gorici), urednika monografije

===

http://www.inslav.ru/ -- Институт славяноведения Российской академии
наук (ИСл РАН) v Moskvi 31. januarja 2017 praznuje svojo 70-letnico.
Čestitamo.

===

http://www.izo.sik.si/index.php/sl/28-josetta-6-sl-si/mki/aktualno/1329-razstava-fotografij-v-srediscu-za-samostojno-ucenje-okoli-sveta-s-karijem-klemelo
-- razstava fotografij Pretnarjevega nagrajenca Karija Klemele v
Izoli.

===

Od: Irena Plešivčnik <irena.plesivcnik na divjamisel.org>
Datum: 27. januar 2017 13:14
Zadeva: Vabimo na ponovitvi predstave Andreja Rozmana Roze:
Ljubljanski vodnik sreča Vodnika, ki bosta 31. januarja (20h) in 3.
februarja (19h).

Vodnik je bil prvi pesnik, ki smo mu Slovenci postavili spomenik. Bil
pa je tudi naš zadnji pesnik v knjižnem jeziku, v katerem je bila
Ljubljana še Lublana in ljubezen lubezen. Prešeren je o njem napisal
puščico, v kateri ga imenuje preoblečen menišič, kot je o njem
podcenjevalno govoril Kopitar. In da je rad pel in še rajši pil, kar
je bilo verjetno res takrat, ko ga je Prešeren srečeval v Ljubljani v
zadnjih letih njegovega življenja, ko je po koncu Ilirskih provinc
padel pri avstrijski oblasti v nemilost in bil prisilno upokojen. A
tisto, kar je najbolj ločilo Vodnika od romantičnega pogleda na svet,
ki je po njegovi smrti zavladal v naših krajih, je bilo to, da ni
pisal zaradi svojih duševnih bolečin, ampak je skušal s pesmimi
razveseljevat in razsvetljevat ljudi. Zato je že kmalu po začetku
svoje posmrtne slave obveljal za nekoga, ki čustveno ni povsem
odrasel, tako da so se nekateri romantično čuteči literarni
zgodovinarji resno spraševali, ali je bil sploh pesnik ali zgolj
rimač.

A vsaka romantika se enkrat konča. Ko posledice njene
individualistične zaslepljenosti začnejo povzročat socialne in
ekološke katastrofe, je zadnji čas za streznitev. Zato se je skoraj
dvesto let po svoji smrti na prizorišču ekološke nesreče na robu
Ljubljane pojavil tudi Valentin Vodnik, da nam pove, da pisanje
časopisa v jeziku, v katerem ni bilo pred tem še nobenih napisanih
novic, ni bila nobena otročarija, ampak izjemen podvig.

Režija Andrej Rozman Roza, glasba Mitja Vrhovnik Smrekar,
kostumografija Andrej Vrhovnik, scenografija Marko A. Kovačič,
koreografija Sebastjan Starič, oblikovanje luči Tomaz Strucl,
oblikovanje maske Tina Prpar, korepeticija Ana Dusa, vodja predstave
Gašper Bogovič, svetovanje za Vodnikov jezik doc. dr. Andreja Legan
Ravnikar, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, uvodni
video Luka Umek in Aka Bojić (Komposter) [...] Vstopnina 8 EUR/ 6 EUR
v predprodaji v odpiralnem času Vodnikove domačije in preko
mojekarte.si. Rezervacija vstopnic nabiralnik na divjamisel.org.
Produkcija Rozinteater in Vodnikova domačija. Predstavo sta podprla
Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana – Oddelek za
kulturo.

Irena Plešivčnik
DIVJA MISEL, Inštitut za neprofitno komunikacijo
Vodnikova domačija Šiška, Knjižnica pod krošnjami, Vodnikova cesta 65, Ljubljana