[SlovLit] Iz Tübingena -- Stalna profesura na Dunaju

[Miran Hladnik gmail]

Od: Irma Kern <irma.kern na guest.arnes.si>
Datum: 13. december 2016 17:10
Zadeva: Iz Tübingena,  A. Šteger in Brezmejno - svetovni dnevi slovenske kulture

V Tübingenu amo imeli v torek, 6. 12. 2016, še en odličen slovenski
kulturni dogodek: branje s slovenskim pesnikom Alešem Štegrom in ogled
novega filma z njegovimi besedili z naslovom Brezmejno/Grenzenlos.
Film govori življenju na meji Slovenije s Hrvaško, Madžarsko,
Avstrijo, Italijo in o izginjanju ter ponovnem postavljanju mej v
Evropi, o Sloveniji, ki je "čudovita dežela, tako zelo raznolika in
tako majhna". Po filmu, ki ga je režiral avstrijski režiser Peter
Zach,  je bil pogovor z avtorjem in češko producentko Jano Cisar.
Moderiral je doc. Mattias Jacob s slavističnega oddelka Univerze v
Tübingenu. Prireditev je bila v kinu Löwen v starem mestnem jedru.
Aleš Šteger je bral odlomke iz njegovega zadnjega v nemščino
prevedenega esejističnega dela Na kraju zapisano, ki ima v prevodu
naslov Logbuch des Gegenwart: Taumeln (Haymon, Innsbruck, 2016). Z
izbranimi odlomki nas je subtilno popeljal v njegov poetični svet, v
lirična razmišljanja o aktualnih temah, ki so bila zapisana na kraju
samem, ko je več let zapored izvajal pisateljski performance v
svetovnih metropolah: Ljubljana, Fukušima, Ciudad de Mexico, Beograd,
Kochi.

Film Brezmejno atmosfero brezmejnosti uokviri, popelje nas po
slovenskih obmejnih vaseh in skozi like obmejnih prebivalcev
pripoveduje zgodbo o nekih preteklih, ponekod nostalgičnih časih, ko
so Slovenijo od zahoda in vzhoda ločevale politične meje. V obmejni
vasici Zazid na slovensko-hrvaški meji spoznamo tako v prihodnost
zazrte mlade ljudi kot vaščane, ki s svojimi večnacionalnimi
koreninami ostajajo jugonostalgiki. Aleš Šteger meni, da je minilo
dovolj časa, da lahko spravljivo in realistično gledamo na to našo
dediščino. V filmu pisatelj Boris Pahor ob kavi v tržaški oštariji
pripoveduje o njegovem zaporu v palači Oberdan v Trstu in  o trpljenju
zamejskih Slovencev. Soočimo se z dvema pogledoma na obe Gorici. Skozi
avstrijsko Koroško nas z avtobusom popelje njegova voznica in na
Ljubelju občutljiva kamera ob spomeniku padlim žrtvam nacizma obudi
spomin na  fašistične meje v drugi svetovni vojni ter na trpljenje
internirancev v koncentacijskem taborišču Mauthaussen, ki so v
podružnici na Ljubelju gradili predor skozi Karavanke. Film spregovori
tudi o problemih dvojezičnosti na avstrijskem Koroškem in Tržaškem.
Soočimo se z doživljanjem meje prebivalcev na severovzhodu Slovenije,
na slovensko-avstrijski in slovensko-madžarski meji. Vsem so meje
nekoč narekovale način življenja, zdaj pa samo še življenjsko
filozofijo.

Film govori o času, ko so po Evropi brez meja še hrepeneli, zdaj pa je
vse to le še preteklost. Aleš  Šteger zaokroži "kulturo postavljanja
mej" in spreminjajočih se človeških stikov z razglednico:

Na razglednici mi je pisal:
brez mej bi bil angel ali ocean,
tako pa sem človek.
Majhen človek v majhni deželi.
Moja dežela je manjša od hlačnega žepa,
zato so meje vsepovsod.
Vse je meja.

V razgovoru s filmsko ekipo je docent Mattias Jacob pronicljivo
odkrival zgodovinska dejstva o spreminjanju slovenskih meja in
filozofske osnove, na katerih temelji Štegrova poetika in iz katerih
so črpali ustvarjalci filma.

Prireditev je bila zelo dobro medijsko oglaševana tako v mestu
Tübingen kot na Univerzi v Tübingenu ter širše v pokrajini Baden
Württemberg, o njem je v članku poročal tudi dnevni časopis
Schwäbisches Tagblatt. Publika v polni dvorani je ustvarjalce že med
pogovorom večkrat nagradila z odobravanjem. [...]

V okviru svetovnih dni slovenske  kulture je bilo v Tübingenu 16.
novemba nadvse zanimivo predavanje prof. dr. Franza Brendla z Oddelka
za novejšo zgodovino Univerze Tübingen z naslovom Primož Trubar -
slovenski reformator, v katerem je predavatelj podrobneje predstavil
Trubarjevo življenjsko pot in njegovo delo z ozirom na družbene
razmere. V istem tednu je na Univerzi Tübingen v Hölderlinovem stolpu
ob reki Neckar brala odlomke iz svojih del Karaoke kultura in Baba
Jaga znesla jajce pisateljica Dubravka Ugrešić, dobitnica nagrade
vilenica 2016. Predavanja v sklopu svetovnih dni slovenske kulture še
potekajo, med drugim tudi moje predstavitve na temo Slovensko
slikarstvo.

Želim vam lep predpraznični čas in vas lepo pozdravljam,
Irma Kern

===

From: "Elizabeta M. Jenko" <elizabeta.jenko na univie.ac.at>
To: slovlit na ijs.si
Date: Tue, 13 Dec 2016 17:32:45 +0100
Subject: stalna profesura za juznoslovanske knjizevnosti in kulturne
vede na dunaju

"An der Philologisch-Kulturwissenschaftlichen Fakultät  der
Universität Wien ist eine *Universitätsprofessur **für ** Südslawische
Literatur- und Kulturwissenschaften (mit philologischem Schwerpunkt)*
zu besetzen." Za več glej
http://personalwesen.univie.ac.at/fuer-mitarbeiterinnen/professorinnen/job/prof/singleview/article/an-der-philologisch-kulturwissenschaftlichen-fakultaet-der-universitaet-wien-ist-eine-universitaets/?tx_ttnews[backPid]=11882&cHash=bc9736940123d2778e510ed2fbaadd3e%3E