[SlovLit] Simpozij o slovenski književnosti v Italiji -- Zoopoetika

[Miran Hladnik gmail]

Od: INŠTITUT <institut na nova-revija.si>
Datum: 26. oktober 2016 10:54
Zadeva: Literarni simpozij o slovenski književnosti v Italiji in Avstriji

V četrtek, 27. OKTOBRA 2016, s pričetkom OB 10. URI V DVORANI
SLOVENSKE MATICE NA KONGRESNEM TRGU 8/1 V LJUBLJANI

10.00 Pozdravne besede predsednika Slovenske matice Milčka Komelja
Marija Pirjevec, Po sledeh preloma v povojni tržaški prozi
Marko Kravos, Književnost za v muzej ali spogledljiva slovenska
drugačnost – o slovenski književnosti v Italiji in Avstriji, o jeziku
in počutju v njem
Miroslav Košuta, Na stranskem tiru
Miran Košuta, Sloven’šna cela? O književnih zvezah in razvezah med
matico in italijanskim predmejstvom
Tatjana Rojc, Beseda: programski manifest ali kategorični imperativ?

12.15 Veronika Brecelj, S književnostjo smo ali nismo?
Andrej Leben, Jeziki, žanri in prostori literature avstrijskih
slovenskih avtorjev
Tomaž Ogris, Rastje na razvodju in sotočju
Manca Erzetič, Pričevanje o zgodovinski situaciji 20. stoletja
(študija primera »Boris Pahor«)
Razprava in zaključek

14.00 Kosilo za udeležence simpozija

SIMPOZIJ STA PODPRLA MINISTRSTVO ZA KULTURO RS IN URAD VLADE RS ZA
SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU.

===

http://www.ludliteratura.si/obvestilo/literatura-303-304/?utm_source=newsletter&utm_medium=email&utm_campaign=obvescevalnik
-- Zoopoetika, tema zadnje številke revije Literatura.

Literaturo 303-304 uvaja besedilo Tomaža Grušovnika Pod kožo smo vsi
krvavi, ki je hkrati prolegomena za tokratni blok z naslovom
Zoo(po)etika (ki ga je Grušovnik tudi uredil). V njem se srečujemo z
osnovnim vprašanjem oz. dilemo, ki se tiče razumevanja živalskega
trpljenja, načrtnega pobijanja živali v mesni industriji, človekovega
odnosa do živali (oz. vseh živih bitij), moralnim vprašanjem krivde
itn.; s poudarkom na obravnavi živali kot moralnega subjekta v
literaturi.

V njem se najprej srečamo s prispevki, ki obravnavajo žival v
zgodovinskih intelektualnih tradicijah. Prispevek Nine Petek se
posveča indijskemu civilizacijskemu okrožju. Sledi prispevek
sinologinje Helene Motoh, ki se podaja v vode »zoodaoizma« oz. v
razliko med tradicionalnim (humanističnim) konfucijanstvom in
daoizmom. Tine Germ se zaustavi na prehodu iz evropske antike v
srednji vek, in sicer skozi genealogijo nekoč popularnega žanra
bestiarijev, ki izhajajo iz poznoantičnega Naravoslovca (Fiziologa).
Sledi prispevek Roka Plavčka, ki se posveti novoveški in romantični
tradiciji in njuni razliki v pojmovanju živali; pojmu imaginacije kot
protipolu razsvetljenskemu razumu. Nato sledi Jelka Kernev Štrajn, ki
se loteva poglobljenega razmisleka o živali, ki ponika v jeziku, in o
jeziku, ki se srečuje z živaljo (J. Snoj, O. Župančič, I. Svetina, W.
Szymborska). In na koncu še prispevek Marjetke Golež Kaučič, ki se
ukvarja s tematizacijo nasilja nad živalmi v ustvarjalnih opusih J.
Detele, M. Komelja in J. M. Coetzeeja. Kot dodatek tematskemu bloku
objavljamo še soroden tekst Aljaža Krivca na spletu.