[SlovLit] Šola kreativnega pisanja -- Slovenščina v javnosti -- LEME -- Nove knjige ZRC SAZU

[Miran Hladnik gmail]

From: Knjigarna Litera <info na knjigarna-litera.org>
To: Knjigarna Litera <info na knjigarna-litera.org>
Date: Fri, 16 Sep 2016 12:15:55 +0200
Subject: Založba Litera_Šola kreativnega pisanja

Založba Litera vabi študentke, študente, zaposlene, mlade in odrasle,
ki se že, ali pa imajo željo po pisnem izražanju, v ŠOLO KREATIVNEGA
PISANJA. Šola bo trajala med oktobrom 2016 in junijem 2017. Naša želja
je ustvariti nov kreativni prostor, nove avtorje za naš knjižni
program ter nova imena na slovenskem literarnem polju. Šolo bodo
vodila priznana imena s področja poezije, proze, dramatike in
novinarstva in literarne kritike. Pohitite, prijave zbiramo do
zapolnitve prostih mest.

Tomo Podstenšek: Proza -- Prepoznaven in svež avtorski glas, član
društva slovenskih pisateljev, finalist nagrade Kresnik, mentor.
Milan Vincetič: Poezija -- Uveljavljen slovenski pesnik, Prešernov
nagrajenec, urednik pri reviji Sodobnost, recenzent, publicist.
Rok Vilčnik: Drama in scenaristika -- Dramatik, scenarist, Grumov
nagrajenec, pisatelj.
Melita Forstnerič Hajnšek: Novinarstvo in literarna kritika --
Urednica kulture pri časopisu večer, kulturna novinarka, kolumnistka,
Glazerjeva nagrajenka za kulturno novinarstvo.

Prijavite se na: tajnistvo.litera na gmail.com ter ob svojem kontaktu
pripišite, za katero področje se prijavljate.

===

Od: Maska PR <Info na maska.si>
Datum: 16. september 2016 12:10
Zadeva: MEFISTO → anonimna prijava na Inšpektorat Republike Slovenije
za kulturo in medije

Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije nas je obvestil o
anonimni prijavi glede javne rabe slovenščine pri projektu Mefisto. V
skladu z navodili inšpektorata smo bili primorani tekst posloveniti.

Damir Avdić: Mefisto [...] Dvatisoč šestnajsto. Svet gre h koncu. Bog
se je umaknil. Nikogar več ni, ki bi režiral Fausta. Mefisto vstopi v
bife … Avdićev Mefisto ne poskuša rušiti stereotipov mitskega
navdušenja nad dvema poloma [...] Avtor teksta in režija: Damir Avdić,
nastopata: Grega Zorc in Damir Avdić, glasba: Damir Avdić, oblikovanje
svetlobe in tehnično vodstvo: Janko Oven, kostum: Grega Zorc ,
strokovna sodelavka: Barbara Krajnc, grafično oblikovanje: Ajdin
Bašić, vodja produkcije in izvršna producentka: Tina Dobnik, odnosi z
javnostmi: Urška Comino, produkcija: Maska, koprodukcija: Mini teater,
Desiré, Central Station International/Regional Theatre Festival &
Pozorište "Kosztolányi Dezső"  (Subotica, Srbija). [...]

[Če prav razumem, je inšpektorat zahteval slovenjenje obvestila o
drugojezični prireditvi, ne pa njene drugojezične izvedbe. (Saj menda
ne obstaja zakonska zahteva, da bi npr. v operi arije peli izključno v
slovenščini?) Na Slovlitu se zakonu o javni rabi slovenščine
prilagajam tako, da pošiljatelje drugojezičnih obvestil prosim, naj
jih prevedejo ali povzamejo v slovenščini, da jih povzamem v
slovenščini sam, v časovni stiski pa objavim samo spletno povezavo na
tujejezično obvestilo ali ga objavim v narekovajih kot tujejezični
citat. Ima kdo podatke o tem, koliko takih prijav se nanaša na
angleščino, koliko na srbščino/hrvaščino/bosanščino in koliko na druge
jezike? In drugo vprašanje: bi bilo treba razlikovati med splošno
javno rabo, ki je bila verjetno v mislih snovalcem zakona (veselice,
radio, televizija, časopisi, proslave, šola, uradovanje ...), in
strokovno javno rabo (konference, znanstvene publikacije, akademska
predavanja ...), kjer se predpostavlja večjezičnost udeležencev? Na
forumu Humanist se tako občasno pojavljajo poleg lingue france
angleščine tudi nemščina, francoščina, italijanščina, ki pa
dominantnosti angleščine seveda ne načenjajo. -- miran]

===

http://leme.library.utoronto.ca/ -- LEME (Lexicons of Early Modern
English) ali kaj vse imajo na razpolago za študij angleščine.

===

Od: Zalozba ZRC <zalozba na zrc-sazu.si>
Datum: 16. september 2016 14:21
Zadeva: Novinarska konferenca Založbe ZRC

Po poletnem zatišju ponovno prijazno vabimo na novinarsko konferenco
iz serije rednih predstavitev rezultatov raziskovalnega dela ZRC SAZU.
Predstavili bomo osem novih publikacij Založbe ZRC, tokrat s področja
literarnih ved, zgodovine, arhitekturne teorije, narodopisja,
jezikoslovja in migracijskih študij. Srečanje napovedujemo za torek,
20. septembra, ob 11. uri  v Atriju ZRC.

Vladimir Bartol. Zbrano delo, 3. knjiga. Krajša proza 1935–1945.
Uredil Tomo Virk. Cena: 35,00 EUR. Tretji zvezek zbranih del
Vladimirja Bartola prinaša avtorjevo krajšo prozo, ki je nastajala od
konca leta 1934 oziroma začetka leta 1935 pa do konca druge svetovne
vojne, in sicer v Beogradu in Ljubljani, delno morda tudi v Kamniku.
Pretežni del sestavljajo novele, ki jih je Bartol nameraval objaviti v
zbirki Med idilo in grozo, a mu to ni uspelo. Bartolove pripovedi iz
tega obdobja so praviloma daljše, oblikovno in slogovno so manj
inovativne od zgodnejših, a zato bolj dodelane in bliže obliki
klasične novele. Tudi idejno so praviloma nekoliko manj zaostrene,
čeprav zvečine ostajajo v območju relativizma, amoralizma in
makiavelizma, a tudi determinizma, ki pa so bolj organsko vgrajeni v
posamezne like in njihova dejanja. Z nekaterimi besedili se Bartol
celo približa naturalizmu.

Marko Juvan: Imaginarij Krsta v slovenski literaturi. Druga,
popravljena in dopolnjena izdaja. Internetna objava. Imaginarij Krsta
v slovenski literaturi (1990) Marka Juvana s teorijo medbesedilnosti
analizira zgodovino učinkovanja Prešernovega Krsta pri Savici,
ključnega besedila slovenske književnosti, od njegovega prvega natisa
pred 180 leti do 80. let 20. stoletja. V drugi, popravljeni in
dopolnjeni izdaji avtor poskrbi za lažjo berljivost razprave, popravo
napak in navedbe literature, ki upoštevajo slovenske prevode in
standardne izdaje. Doda povezave do razpoložljivih spletnih objav del,
ki se napajajo iz Prešernovega Krsta. Po prvem izidu Imaginarija se
niz medbesedilnih navezav na Prešernovo verzno povest ni pretrgal,
zato so citatna literarna besedila, natisnjena po letu 1990, obdelana
v obliki anotirane bibliografije; ta je dopolnjena tudi s starejšimi
spisi, ki jih avtor v prvi izdaji ni imel v evidenci. Dodana razprava
Narod med epom in romanom: Krst pri Savici kot kompromisni »svetovni
tekst« poskuša odtehtati metodološko revizijo prvotnega besedila, ki
se ji je avtor zavestno odpovedal. Prvotne zaključke Imaginarija v
luči novega gradiva avtor popravi v predgovoru k drugi izdaji.

Avstro-Ogrska monarhija v besedi in podobi - Slovenci I. Štajerska,
Porabje in Prekmurje, Koroška. Uredili: Monika Kropej Telban, Ingrid
Slavec Gradišnik. 240 strani. 24,00 EUR. Avstro-ogrska monarhija v
besedi in podobi – Slovenci je komentiran prevod etnografskih poglavij
o Slovencih iz knjižne zbirke Die österreichisch-ungarische Monarchie
in Wort und Bild, ki je nastajala v zadnjih dveh desetletjih 19.
stoletja na pobudo prestolonaslednika nadvojvode Rudolfa (1858–1889)
kot domoznanska zbirka z enciklopedičnimi ambicijami. Izhajala je v
nemški in madžarski redakciji, po snopičih, ki so zvezani v 24 oz. 21
knjigah, izdanih na Dunaju in v Budimpešti. Vsebina je v vseh
razporejena v enotnem zaporedju poglavij o pokrajinskih značilnostih,
predzgodovini, zgodovini, narodopisju, glasbi, književnosti,
arhitekturi, slikarstvu in kiparstvu, obrti in gospodarskem življenju.
Cilj dela je bila enakovredna predstavitev vseh narodov dvojne
monarhije, ki bi prispevala h krepitvi in spoštovanju »različnosti v
enosti«. V tej knjigi so objavljena poglavja o Štajerski, Porabju in
Prekmurju ter Koroški, spremljajo jih komentarji o značaju zbirke in o
obravnavah slovenske narodopisne podobe, materialne kulture ter
pripovednega in pesemskega izročila. V drugi knjigi bodo sledila
poglavja o Slovencih na Kranjskem in Primorskem.

Metka Furlan: Prispevki k slovenski in slovanski etimologiji. 208
strani. 17,00 EUR. Monografija združuje 12 prispevkov, v katerih je
slovensko in drugo slovansko besedje predstavljeno v novi ali
izboljšani interpretaciji na pomenski in/ali formalni ravni, zato
dopolnjujejo vedenje o zgodovini, predzgodovini in etimološkem
nastanku slovenskega in slovanskega leksikona. V delu je analizirano
naslednje besedje: sln. dial. seber ‘revež, nebogljenec’ (Zatolmin);
sln. oča in oče; sln. dial., hrv. dial. boškarin ‘istrsko avtohtono
govedo’; sln., hrv. hidronim Dragonja; sln. mirodilnica ‘drogerija’;
sln. dial. mel/mjel/njel/gnjel … ‘vrsta hrasta’, hrv. dial. mjev/mnel
… ‘isto’; sln. dial. durla ‘polšja samica’; sln., hrv. kuzla ‘psica’;
sln. dial. koka ‘kača’; hrv. dial. švenac ‘uš’, blg. dial. švenec
‘isto’; psl. *pyriti ‘delati ogenj’, *puriti ‘isto’.
Zadnji prispevek je posvečen vprašanju jezikovnega razvoja, ki ga
zaznamujeta tako jezikovna sistemskost in zato jezikoslovna
predvidljivost kot tudi jezikovna nesistemskost in zato jezikoslovna
nepredvidljivost.