[SlovLit] Posvet o učnem jeziku -- Re: Srečko Renko -- Anketa o slovenščini -- Re: Ana Praček Krasna

[Miran Hladnik gmail]

From: "Zoran Božič" <zoran.bozic na guest.arnes.si>
To: <slovlit na ijs.si>
Date: Mon, 20 Jun 2016 11:46:51 +0200
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2016/005594.html)

Spoštovani kolegi! Vse tiste, ki se bodo prijavili na posvet o učnem
jeziku v visokem šolstvu (DS, 28. junij ob 9.30), prosim, da ob
prijavi navedejo tudi naslov stalnega bivališča (zaradi registracije
na recepciji parlamenta).

Zoran Božič

===

Od: Breda <cajhen.breda na hotmail.com>
Datum: 20. junij 2016 11:30
Zadeva: RE: [SlovLit] Srečko Renko
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2016/005594.html in prej)

Tudi jaz imam spomin na pokojnega prof. Srečka Renka. Večkrat, ko je
prihajal v Ljubljano, je obiskal tudi Zavod za mednarodno
sodelovanje..... Tam smo namreč skrbeli, da je bil v vsakokratni
program kulturnega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo umeščen tudi
 člen, ki je predvideval recipročno delovanje lektoratov: slovenskega
v Rimu in italijanskega v Ljubljani. Takšen je bil tedaj način
urejanja tovrstnih zadev. G. Renko je bil goreč pobornik pouka
slovenščine na rimski univerzi in zelo prijazen in ljubezniv človek.
Breda Cajhen

===

From: “Peter Jurgec” <peter.jurgec na utoronto.ca>
To: <slovlit na ijs.si>
Date: Mon, 01 Jun 2016 00:45:58 +0500
Subject: Anketa o slovenščini

Raziskovalci z Oddelka za jezikoslovje Univerze v Torontu in Univerze
v Stony Brooku bi vas radi prosili za sodelovanje pri projektu o
glasovnih značilnostih slovenščine. Rezultati bi lahko odkrili prej
neznane značilnosti slovenščine. Pomagate nam lahko tako, da izpolnete
kratko anketo o izmišljenih besedah slovenščine. Anketa vsebuje
posnetke, za kar boste potrebovali slušalke, poteka prek spleta in vam
bo vzela približno 10 minut. Vaši odgovori bodo v celoti
anonimizirani. Anketa je dosegljiva na spletnem naslovu
http://experigen.phonologist.org/slo/

Raziskovalni projekt je odobril odbor za raziskovalno etiko Univerze v
Torontu (protokol 31873 z dne 24. 8. 2015). Morebitna pojasnila za
sodelujoče so na voljo na elektronskem naslovu
peter.jurgec na utoronto.ca

Za vaše sodelovanje se vam že vnaprej zahvaljujem.
Peter Jurgec
Oddelek za jezikoslovje
Univerza v Torontu

===

Od: marija mercina <marija.mercina na gmail.com>
Datum: 20. junij 2016 20:21
Zadeva: Ana Praček Krasna »Ameriška Slovenka iz Vipavske doline«

Zbornik razprav o Ani Praček Krasna bodo pred poletnimi počitnicami
predstavili še trikrat.

V PETEK, 24. JUNIJA 2016, v okviru krajevnega praznika,  s pričetkom
ob 20.00 v Dolgi Poljani, rojstnem kraju te »znamenite  Slovenke« in
tudi njenega soproga Adolfa, v Dvorani krajevne skupnosti. Večer bo v
sodelovanju z avtoricami besedil povezala prof. Ivana Slamič.
V SREDO, 29. JUNIJA 2016, ob 18. uri v Knjigarni Mladinske knjige v
Novi Gorici. Večer bo v sodelovanju z avtorji besedil povezala mag.
Marija Mercina.
V ČETRTEK, 30. junija 2016, ob 20.30 v Kulturnem domu Lojze Bratuž v
Gorici. Večer bo v sodelovanju z avtorji besedil povezala mag. Marija
Mercina.

»Lani je minilo 115 let od rojstva Ane Praček Krasna (1900-1988) -
pisateljice, pesnice, novinarke, urednice in založnice, ki se je
rodila v Dolgi Poljani in potem 52 let preživela v ZDA, od koder sta
se z možem Adolfom, tudi Dolgopoljcem, vrnila leta 1972. Njena
prijateljica, novinarka in publicistka Dorica Makuc je o njej napisala
esej, k sodelovanju pa je povabila še Vipavki Magdo Rodman in njeno
hčer Nadjo, Marijo Mercina, ki je napisala spremno študijo, Heleno
Uršič, ki je pisala o poeziji Ane Praček Krasna, Tanjo Bratina
Kozamernik, ki je za to priložnost pripravila povzetek svojega
diplomskega dela, in Ivano Slamič. Tako je nastal zbornik z naslovom
Ameriška Slovenka iz Vipavske doline, ki mu je uvodno besedo napisal
Sergij Pelhan, predsednik Slovenske izseljenske matice. Knjiga je
poklon tej odlični ženski, ki ni nikoli klonila, kljub temu, da
domovina, v katero se je vrnila iz novega sveta, ni bila več domovina
njene mladosti. Najlepši spomin, ki ga je v sebi odnesla v ZDA ‒ na
mejice, ptice, pomladno petje in cvetje ‒ je kot koprena prekrival
resnico revščine, tuje oblasti, bolečino izgube, a je ni mogel
prekriti ‒ pisateljica tudi ni hotela, da bi jo. Knjigo, ki jo je
izdala Tiskarna Sedmak, bomo predstavili ob sodelovanju z domačim
otroškim pevskim zborom in domačimi sedmošolkami.« (Ivana Slamič v
vabilu krajanom Dolge Poljane)