[SlovLit] Jiří Marvan † -- Koroški e-vestnik 17/2016 -- Korpus Šolar

[Miran Hladnik gmail]

From: "Andrej Šurla" <andrej.surla na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Tue, 19 Apr 2016 10:33:41 +0200
Subject: Umrl je prof. Jiří Marvan

Lepo pozdravljeni, kot sporoča osmrtnica na praški Filozofski
fakulteti, je 13. aprila umrl profesor Jiří Marvan, jezikoslovec in
predavatelj slovanske ter baltske filologije. Dolga leta je kot
slavist, baltist in posebej kot rusist služboval v ZDA in Avstraliji.
V Melbournu je leta 1972 ustanovil slavistično katedro in velja za -
kot navaja njegova bibliografija na Wikipediji - prvega profesorja
slavistike na južni polobli. Od devetdesetih let prejšnjega stoletja
je znova deloval doma, na raznih čeških in moravskih univerzah. Sam
sem ga imel čast nekajkrat srečati na praški FF, kjer je nekoč mdr.
zelo živahno in motivirajoče sodeloval v debati ob zagovoru neke
doktorske naloge ter pri tem poslušalce usmerjal v ekolingvistiko.
Novico o smrti prof. Marvana pošiljam, ker predvidevam, da je z njim
kdo izmed slovenskih jezikoslovcev sodeloval tudi tesneje.

S pozdravi iz Prage
Andrej Šurla

===

Od: Janez Stergar <janez.stergar na guest.arnes.si>
Datum: 19. april 2016 16:42
Zadeva:  Koroški e-vestnik 17/2016

Spletni arhiv celovškega Radia Agora omogoča, da nadoknadimo, kar smo
v preteklih nekaj tednih morda preslišali iz bogate ponudbe oddaj o
slovenski literaturi, ki jih pripravlja dejavna urednica Jerneja
Jezernik. Na https://cba.fro.at/312102 se je v pogovoru z Marto
Polanšek in dr. Miom Vrbincem spomnila pesnika, pisatelja in učitelja
Valentina Polanška z Obirskega ter o še neznani njegovi pesniški
zapuščini. Na http://cba.fro.at/312681 tako lahko prisluhnete
Literarnim razgledom“ s posnetkom pogovora z dr. Reginaldom
Vospernikom o njegovi novi knjigi o župniku in pesniku Tomažu Ulbingu,
ki je svojemu mlajšemu župljanu zapustil arhiv s svojo rokopisno
literarno zapuščino. Na spletnem naslovu https://cba.fro.at/312682 je
shranjen pogovor s slavistko in gledališko poznavalko dr. Bogomilo
(Milico) Kravos iz Trsta; predstavila je bogato bero slovenskega
gledališča na Tržaškem ter spominsko prozo o njenem očetu Josipu
Kravosu, pokončnem tržaškem Slovencu, ki se je aktivno uprl tako
fašizmu kot tudi enoumju znotraj slovenske manjšine v Italiji.

V dvojezični radijski seriji 100 žensk. slovenska literatura / 100
frauen. slowenische literatur je na https://cba.fro.at/311663 nova
oddaja o odvetnici in pisateljici dr. Ljubi Prenner (*1906 Fara pri
Prevaljah), nedeljskega pogovora (17. 4. 2016) Jerneje Jezernik in Eve
Verhnjak-Pikalo o pesnici Milki Hartman pa danes še ni v spletnem
arhivu.

Sredi preteklega tedna smo bili soavtorji obveščeni, da je pri založbi
Böhlau (Dunaj, Köln, Weimar) izšla Enzyklopädie der slowenischen
Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška. Von den Anfängen bis 1942
(Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, od začetkov
do leta 1942, ESKK). V treh zvezkih velikega formata na 1603 straneh
je nad 160 avtorjev in avtoric iz Avstrije, Slovenije, Nemčije,
Italije, Rusije, Francije ter ZDA objavilo nad 1.000 gesel, skupaj z
redakcijskimi kazalkami pa nad 2.200 vnosov z 948 slikami. Izdajatelja
enciklopedije sta prof.dr. Katja Sturm-Schnabl in mag. Bojan-Ilija
Schnabl, MPM. Po maloprodajni ceni 150 € enciklopedijo lahko naročite
na Vertrieb na boehlau-verlag.com

===

Od: Iztok Kosem <iztok.kosem na trojina.si>
Datum: 19. april 2016 20:03
Zadeva: [SDJT-L] spletna stran projekta Nadgradnja korpusa Šolar
Za: slovlit na ijs.si

Lani jeseni smo začeli projekt nadgradnje korpusa Šolar, zbirke besedil
osnovnošolcev in srednješolcev, ki vsebuje skoraj milijon besed. V novi
verziji korpusa, ki se bo imenoval Šolar 2.0, želimo predvsem izboljšati
uravnoteženost besedil glede na regijo oz. razred/letnik učenca. Po izdelavi
specifikacij za zbiranje in digitalizacijo gradiv se bomo zdaj lotili
zbiranja novih besedil, pri čemer upamo, da bo odziv učiteljev na osnovnih
in srednjih šolah po Sloveniji (brez pomoči katerih tovrstni projekti sploh
ne bi bili izvedljivi) podobno pozitiven in številčen, kot je bil pri
gradnji prve verzije korpusa.

Več informacij o projektu, ki ga sofinancira Ministrstvo za kulturo RS v
okviru razpisa Digitalizacija na področju kulture 2015-2018, se nahaja na
nedavno objavljeni spletni strani projekta (http://solar.trojina.si). Na
spletni strani med drugim najdete tudi predstavitveni video o tem, kako
korpus Šolar nastaja in za kakšne namene ga lahko uporabljamo.

Če ste nam pripravljeni pomagati pri zbiranju besedil na svoji šoli ali
imate kakršna koli vprašanja o projektu, nam pišite na solar na trojina.si

Lep pozdrav
dr. Iztok Kosem
vodja projekta