[SlovLit] V Dubrovnik -- Re: Jezikovna hegemonija -- Textproc in procesiranje besedil

[Miran Hladnik gmail]

http://hnk.ffzg.hr/hrtal2016 -- HrTAL2016 = 10th International
Conference on Natural Language Processing, Dubrovnik 29. septembra –
1. oktobra 2016.

===

http://www.terrahumana.ru/arhiv/15_02/15_02_11.pdf -- Domenico
Fiormonte: Почему важно изменить культурное сознание, следуя принципам
БРИКС? (ruska verzija italijanskega članka A quando i Brics della
conoscenza? [Kdaj BRICS znanosti?]
http://infolet.it/2014/07/17/a-quando-i-dh-brics/) 17. julija 2014).
Avtor je povezavo na svoja prispevka poslal kot dodatek informaciji o
hegemoniji angleščine na Slovlitu
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2016/005509.html). Citiram
iz njegovega pisma: "Jezikovna problematija je zgolj površina, v
resnici gre za vojno za kulturno, ekonomsko, družbeno, epistemsko ...
dominacijo in seveda vidnost."

===

Od: Fišer, Darja <Darja.Fiser na ff.uni-lj.si>
Datum: 07. april 2016 20:22
Zadeva: [SDJT-L] [JOTA]: Vabilo na aprilsko Joto
Za: "sdjt-l na ijs.si" <sdjt-l na ijs.si>, "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>

Dragi vsi, prav lepo vabljeni na aprilsko Joto, na kateri bo doc. dr.
Milan Ojsteršek iz Laboratorija za heterogene računalniške sisteme na
Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko na Univerzi
v Mariboru predstavil ogrodje Textproc za procesiranje besedil. Jota
bo 21. 4. ob 15.15 v predavalnici P21 na Fakulteti za računalništvo in
informatiko. Pripenjam tudi povzetek predavanja. Prav lep pozdrav,
Darja Fišer

Ogrodje Textproc in njegova uporaba pri procesiranju besedil

V Laboratoriju za heterogene računalniške sisteme na Fakulteti za
elektrotehniko, računalništvo in informatiko na Univerzi v Mariboru
smo razvili programski paket Textproc za procesiranje besedil v
slovenskem, angleškem in nemškem jeziku. Ogrodje omogoča povezovanje
programskih komponent v različne delovne tokove za procesiranje
naravnega jezika ali tekstovnega rudarjenja (npr. pretvorba različnih
vrst dokumentov v besedilo, razčlenjevanje besedila, lematizacija,
oblikoslovno označevanje, razreševanje sklicev, pomensko označevanje,
polavtomatsko dopolnjevanje pomenskega slovarja, pomenski opis procesa
...). V predavanju se bom najprej osredotočil na opis ogrodja in
jezikovno infrastrukturo, ki jo uporabljamo, nato pa bom predstavil
nekatere naše projekte, ki smo jih izvedli s pomočjo tega ogrodja:
detekcija podobnih vsebin, priporočanje vsebin v nacionalni
infrastrukturi odprtega dostopa, odgovarjanje na vprašanja v naravnem
jeziku s pomočjo analize strukturiranih in nestrukturiranih virov in
pomenski iskalnik.