[SlovLit] Lojze Krakar 90 -- Re: JT-DH -- Re: Posvet o maturi

[Miran Hladnik gmail]

Od: boza krakar <boza.krakar na guest.arnes.si>
Datum: 20. februar 2016 11:34
Zadeva: L. Krakar, 21. 2. 1926

Lojze Krakar,  Rojstva

Ljubezen med nebom in zemljo rodi se,
ko zemljo poljubi škrlatni večer.
Rodi se večernica, v njeni sredici
spočne se opolnoči kačji pastir.
Kjer ta se ob svitanju v letu dotakne
smaragdne vodé, bel lotos vzcveti,
kjer sonce opoldan puščavo poljubi,
se tam iz poljuba oaza rodi.

Vsem lep pozdrav z 20. Krakarjevih dnevov v Semiču. Boža Krakar Vogel

===

http://www.sdjt.si/wp/dogodki/konference/jtdh-2016/ -- vabilo na
konferenco Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika, Filozofska
fakulteta, Univerza v Ljubljani 29. 9.–1. 10. 2016.

===

Od: zoltanj <zoltan.jan na siol.net>
Datum: 20. februar 2016 11:17
Zadeva: Posvet o maturi in strokovna/kolegialna pomoč praktikom
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2016/005456.html)

Kolegu Nejcu Rožman Ivančiču, pa tudi Katarini Kejžar in še komu bi
rad povedal, da razumem njihovo željo po »konstruktivni kritiki z
željo po izboljšanju pedagoškega procesa«, a bi jim vseeno rad
prišepnil, da je zelo težko prenesti mnenje »strokovnjaka s
pedagoškega ali kakega drugega področja«, ko nas ne hvalijo ali ne
vidijo ali se ne strinjajo z našim delom. Takrat pedagoški svetovalci,
ki so jih polne različne ustanove našega šolskega sistema, postanejo
vsaj omejeni, če ne zabiti birokrati brez prakse, ki se sončijo v
teoretičnih višavah, kot kažejo njihovi prispevki. Je pa vedno možno
organizirati medsebojne hospitacije, neformalna srečanja za izmenjavo
izkušenj med kolegi na svoji ali okoliških ali sorodnih šolah. Med
pripravništvom je menda to celo obvezno, izkoristiti je možno tudi
osovražene pedagoške konference, sestanke aktivov, strokovno
izpopolnjevanje in jih preoblikovati po naši meri. Seveda obstajajo
tudi različna strokovna srečanja (zborovanja, simpoziji, seminarji …),
ki so posvečena predvsem takšni izmenjavi izkušenj, mogoče pa je tudi
pridobiti ali se vključiti v kakšen raziskovalni projekt na področju,
ki nas zanima. Kako že je učil Valentin Vodnik? »Lej, stvarnica vse ti
ponudi, iz rok ji prejemat ne mudi!« Strokovnjaki smo mi sami in
zavzemati se moramo za avtonomijo našega poklica v vseh razsežnostih
tega pojma. Kateri strokovnjak kolegialno svetuje sodniku, arhitektu,
zobozdravniku, kirurgu, projektantu …, ko doseže pooblastila? Profesor
s strokovnim izpitom mora biti primerljiv s sorodnimi poklici, saj  mu
je takšno usposobljenost priznala univerza (diploma) in država
(strokovni izpit), pa še ustanova, ki ga je izbrala in najela, oziroma
zaposlila! Lepe pozdrave,  Zoltan JAN

---

From: Igor Saksida <igor.saksida na guest.arnes.si>
To: <slovlit na ijs.si>
Date: Sat, 20 Feb 2016 10:00:19 +0100
Subject: odziv

Draga kolegica Kejžar in kolega Rožman Ivančič,

brez dvoma imamo nekateri univerzitetniki težave z (vsakodnevnim)
obiskovanjem razredov; ne zato, ker ne bi želeli videti, kaj se v
praksi dogaja, ampak predvsem zaradi (vedno večjih) obveznosti v
okviru pedagoškega procesa na fakulteti. Pa ne gre le za pouk, izpite
… Verjemite mi, da tudi visoko šolstvo postaja vse bolj
zbirokratiziran preplet postopkov in posledično papirčkov, ki so
pogosto sami sebi namen. V »pripravljenosti« bi morali biti 48 ur na
dan, če bi ob vsem tem hoteli še permanentno hospitirati …

To pa seveda ne pomeni, da stanja v praksi ne poznamo, saj vendar
spremljamo študente pri njihovem specialnodidaktičnem usposabljanju
(da maturitetnih esejev in razlagalnih spisov niti ne omenjam). Zato
se tudi oglašam. Ena večjih težav zagotavljanja kakovosti našega
šolskega sistema je tudi umetna opozicija med teorijo (faksom) in
prakso (šolo). Kolegica, ki jo izjemno cenim, ve povedati, kako
nekateri praktiki »s kilometrino« študente »poučijo« takole: to, kar
ste slišali na fakulteti, je sama teorija, pozabite jo, naučite se
stvari na novo. Tako pojmovanje ima vsaj eno hudo logično napako: če
bi bila namreč teorija s faksa tako zelo brez temeljev, kako torej, da
v praksi obstajajo pristopi,  ki so izvrstni? Če nič drugega, s(m)o
univerzitetni učitelji pri diplomantih razvili (vsaj?) kompetence za
samostojno izpeljavo šolskih ur, če že  nis(m)o ponudili zglednih
modelov …

Drži pa kot pribito: prenove pouka, pisanja učnih gradiv, sestavljanja
preizkusov itn. se moramo praktiki in teoretiki lotevati skupaj. Kdo
je tu pomembnejši? Vprašanje je podobno, kot če bi vprašali, kaj je
pomembnejše za ploščino pravokotnika: njegova dolžina ali širina.

Lep vikend vsem,
Igor Saksida