[SlovLit] Fran/Franc Miklošič -- Citiranost -- O Boršnikovi

[Miran Hladnik gmail]

Od: Silvo Torkar <silvot na zrc-sazu.si>
Datum: 27. januar 2016 23:29
Zadeva: Re: Franc/Fran Miklošič
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2016/005429.html)

K dilemi Franc ali Fran Miklošič bi vendarle kazalo pripomniti, da je
oblika Franc prevzeta iz nemščine, zato so v času narodnega preporoda
slovenski pisatelji, pesniki, kulturni in drugi javni delavci z imenom
Franc skušali svoje ime na različne načine posloveniti. Zato je
Prešeren v slovenščini nastopal kot France, tako kot pozneje France
Bevk, France Kidrič, France Koblar, France Stele, France Veber, France
Kosmač, France Vodnik, in zato je Levstik nastopal kot Fran, enako kot
tudi Fran Celestin, Fran Šuklje, Fran Detela, Fran Erjavec, Fran
Levec, Fran Govekar, Fran Maselj Podlimbarski, Fran Saleški Finžgar,
Fran Ramovš, Fran Bradač, Fran Ilešič, Fran Milčinski, Fran Petre in
še kdo. In prav zato so v času boja za jezikovne in narodnostne
pravice v drugi polovici 19. in začetku 20. stol. Miklošičevo ime
poslovenili, dasi on sam v tistem času ni več nastopal v slovenščini,
saj je objavljal svoja dela in predaval na Dunaju le v nemščini.
Gotovo ni naključje, da se je Miklošičevo ime v slovenski kulturni
zgodovini večinoma zapisovalo kot Fran, tudi Miklošičev zbornik
(Obdobja 13) iz leta 1992, ki so ga uredili J. Toporišič, T. Logar in
F. Jakopin, lektoriral in redigiral pa J. Toporišič, uporablja obliko
Fran, enako tudi leksikon Slovenska književnost, CZ 1996 (avtor gesla
o Miklošiču je D. Dolinar).

Očitno pa se je odnos do imen Franc in Fran v zadnjih dvajsetih let
spremenil, občutja, ki so gnala prejšnje rodove, da so ime slovenili,
so zbledela, zdi se, da bledi tudi poznavanje slovenske jezikovne in
kulturne zgodovine.
Podobno se je dogajalo tudi z imenom Jožef. V 19. stol. so ga
slovenski izobraženci poslovanili v Josip, v 20. pa so ga podomačili v
Jože.Toda v slovenski kulturni zgodovini ostajajo imena Josip Jurčič,
Josip Stritar, Josip Marn, Josip Stare, Josip Murn Aleksandrov, Josip
Vandot, Josip Vidmar. Menim, da se pri Franu Miklošiču ne bi smeli
prenagliti in ga brez globljega premisleka prekrstiti v Franca.

Silvo Torkar

===

http://www.siol.net/novice/znanost_in_okolje/2016/01/citiranje_slovenskih_znanstvenikov.aspx
-- Aleksandar Mićić: Kje se skrivajo slovenski znanstveniki na
lestvicah citiranosti? Planet Siol.net 28. 1. 2016.

===

Od: Eva Premk Bogataj <eva.premk na guest.arnes.si>
Datum: 28. januar 2016 13:12
Zadeva:  JUBILEJNI 70. LITERARNI RAZGLEDI - BORŠNIK-PREMK-BOGATAJ

Spoštovani, dovolite, da vas povabim k poslušanju oddaje LITERATURA V
KRVI TREH GENERACIJ. Urednica in moderatorka: Jerneja Jezernik,
gostje: EVA PREMK BOGATAJ, FRANCKA PREMK, JANEZ PREMK iz Ljubljane.
LITERARNI RAZGLEDI (Literarische Umschau) so 70. ODDAJA O LITERATURI
NA RADIU AGORA, v nedeljo, 24. januarja 2016, od 19. do 20. ure, s
ponovitvijo v nedeljo, 31. januarja 2016, od 10. do 11. ure ali v
spletnem arhivu CBA: http://cba.fro.at/series/1313

Vse dobro,
Eva Premk Bogataj

---

From: Vesna Trobec <vesna.trobec na mklj.si>
Date: Thu, 28 Jan 2016 09:28:04 +0000
Subject: Razstava Marje Boršnik v Slovanski knjižnici

Vabimo vas na otvoritev jubilejne razstave ob 110. obletnici rojstva
PROF. DR. MARJA BORŠNIK, PRVA DAMA SLOVENSKE SLAVISTIKE, ki bo v
torek, 2. februarja 2016, ob 19. uri v preddverju Slovanske knjižnice
na Einspielerjevi 1.

Dokumentarna razstava je o literarni zgodovinarki Marji Boršnik
(1906-1982), ki je za seboj zapustila več kot sto člankov, monografije
o A. Aškercu (1939, 1981), F. Celestinu (1951), I. Tavčarju (1973),
knjigo Pogovori s pesnikom Gradnikom (1954), Prežihov zbornik (1957)
ter Študije in fragmente (1962). Poleg znanstvenega dela je bila
strokovno in javno angažirana, sodelovala je tudi pri povojni
organizaciji pouka literarne zgodovine (Klasje), urejala in sourejala
zbornike, slavistične časopise (Slavistična revija, Jezik in
slovstvo), pisala članke za časopise Književnost, Sodobnost, Naša
žena, Ženski svet, Ljubljanski zvon itd. in uredila vrsto izbranih del
slovenskih pisateljic in pisateljev. Bila je predsednica Slavističnega
društva Slovenije, predstojnica Katedre za slovenski jezik na
Filozofski fakulteti v Ljubljani, dopisna članica SAZU in zaslužna
profesorica Univerze v Ljubljani. Predavala je številnim pozneje
uveljavljenim kulturnikom [...] Za svoje delo je prejela Svetosavsko
nagrado, Red dela z rdečo zastavo, Red Republike s srebrnim vencem,
odlikovanje Združenja borcev NOV, Kidričevo nagrado za življenjsko
delo in številna druga priznanja.

Uvodni nagovor avtoric razstave dr. Eve Premk Bogataj in ddr. Francke
Premk bosta popestrila Anja in Janez Premk na kitarah ter maestro
Ljuben Dimkaroski na najstarejši piščali na svetu. Po otvoritvi
razstave vas vabimo na kratko predstavitev knjige Prof. dr. Marja
Boršnik, prva dama slovenske slavistike, ki bo v kletni dvorani.

Vljudno vabljeni!
Vesna Trobec