[SlovLit] Pravopisna razpotja -- Leksikografi v Varšavo -- Iz Prage

[Miran Hladnik gmail]

Od: Helena Dobrovoljc <Helena.Dobrovoljc na zrc-sazu.si>
Datum: 18. januar 2016 12:52
Zadeva:  Pravopisna razpotja

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je v sodelovanju s
27 avtoricami in avtorji z različnih ustanov izdal monografijo z
naslovom Pravopisna razpotja
(http://zalozba.zrc-sazu.si/p/1218%20%5Co). Prvi monografiji
pravopisnih razprav (Pravopisna stikanja, 2012;
http://zalozba.zrc-sazu.si/p/961%20%5Co) se je tako pridružila še
druga, v kateri je 25 prispevkov o pravopisni oz. normativni
problematiki ali o povezanosti pravopisa z drugimi jezikovnimi
ravninami v naslednjih poglavjih:

I. Ožja pravopisna poglavja: izbira začetnice in ločila
II. Pravorečje v pravopisu
III. Oblikoslovje in besedotvorje v pravopisu
IV. Pravopisna norma na drugih področjih
V. Iz pravil v slovar in iz slovarja v pravila
VI. Pravopisna izbira kot jezikovnokulturna izbira: leksika, skladnja in slog

Monografija, katere vsebino si je mogoče ogledati na zgornji povezavi,
je posvečena akad. prof. dr. Jožetu Toporišiču – ob Toporišičevem letu
(http://www.knjiznica-brezice.si/toporisicevo-leto-175.html%20%5Co).
Urednici (Helena Dobrovoljc in Tina Lengar Verovnik) bova okoliščine
nastanka dela in vsebino predstavili na redni tiskovni konferenci
Založbe ZRC (26. januarja 2016) in na spomladanski tiskovni konferenci
Inštituta za slovenski jezik. Vabljeni!

===

http://www.glosa.uw.edu.pl/ -- leksikografska konferenca v Varšavi
22.--23. sept. 2016.

===

From: "Andrej Šurla" <andrej.surla na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Mon, 18 Jan 2016 18:23:15 +0100
Subject: Literatura Alenke Jensterle-Doležal (in še nekaj slovenske
literature ter literature v slovenščini) v Pragi

Umetniški dogodek, ki mu bo namenjenih naslednjih nekaj vrstic, sicer
ni neposredno povezan z aktivnostmi na lektoratu slovenščine. Ta je
tokrat sodeloval le s pomočjo pri reklamiranju. Zaradi bogate vsebine
in predvsem zaradi zelo močnega slovenskega pečata, navsezadnje tudi
iz naših vrst, pa si dogodek zagotovo zasluži omembo tudi na tem
portalu. Prejšnji torek, 12. januarja, sta v prireditvenem salonu
kavarne Liberal v praških Holešovicah tamkajšnji rezidenčni
organizator literarnih prireditev Josef Straka in nekdanji odlični
študent slovenščine Radek Čermák pripravila literarno-glasbeni večer,
katerega formalna rdeča nit je bila pesniško ustvarjanje v »tujem«
jezikovno-kulturnem okolju: objava »dogodka« na družabnih omrežjih je
vsebovala poudarek, da gre v literarnem delu večera za dve avtorici,
ki sta se v Prago preselili iz bivše Jugoslavije.

Oder je bil najprej ponujen Alenki Jensterle-Doležal, ki jo študentje
sicer bolj poznajo v vlogah predavateljice za slovensko književnost in
predstojnice Katedre za južnoslovanske in balkanistične študije na FF
UK. Pesmi iz različnih obdobij njenega ustvarjanja so nas – tako v
izvirnikih kot v prevodih v češčino, večinoma izpod prevajalskega
peresa Aleša Kozárja – popeljale v stanje umetničinega nenehnega
samospraševanja o obstojnosti oz. minljivosti takó posameznikovega
življenja, delovanja in čustvovanja kot tudi zgodovinskih dogodkov,
vključno s temi, ki jih opazujemo ali sooblikujemo dandanes. Večno
živo in ne prav prijetno tematiko avtorica enkrat ubesedi s krhko
senzibilno pesniško govorico, drugič pa izostri v kar nepričakovano
ostra vprašanja in celó samoobtožujoče izjave. Vsekakor poezija, ki je
upravičeno deležna čedalje več pozornosti tudi med najresnejšimi
presojevalci pesniške kvalitete v matični domovini.

Manj v spraševanje in bolj v podajanje odgovora o smislu usmerja svojo
poezijo Jelena M. Ćirić, pesnica, ki se je v češko prestolnico
preselila iz Srbije. Njena poezija je – kot je v komentarju izbora
poudarila tudi sama – predvsem slavospev ljubezni in erotiki. Tretja
nastopajoča je bila mlada češka pevka, pianistka in skladateljica
Silva Morasten, ki se je na rdečo nit večera odzvala tako, da je svoj
koncert sestavila v glavnem iz skladb (recimo jim moderni samospevi),
ki jih je napisala na literarna besedila nečeških literatov. Zazvenele
so švedščina, finščina in angleščina, pa tudi posebej ljubi ji lužiška
srbščina in … slovenščina, slednja (vsaj) v pesmih Nika Grafenauerja
in Svetlane Makarovič, skozi prevod tudi v Zajčevem Velikem črnem
biku. Slovenščina pa je bila glavna soigralka tudi v minutah
presenečenja, ki so bile tako kot publiki namenjene organizatorju
Straki: prebranih je bilo nekaj njegovih pesmi iz zbirke Majhna
begunstva (Malé exily), kakor zvenijo v prevodih Petra Kuharja,
objavljenih v reviji Poetikon.

Če s takšnih prireditev ob množici medijskih novic o vse bolj
razčlovečeni sedanjosti in negotovi prihodnosti odidemo kaj pametnejši
ali kako drugače katarzično očiščeni, je seveda vprašanje. So pa
vsekakor lepa priložnost, da se človek s pomočjo zgoščene literarne
besede in občuteno podane glasbe vsaj za tisto uro ali dve, kolikor
dogodek traja, potopi malo globlje sam vase. Nekaj fotografij:
https://photos.google.com/share/AF1QipO55OLt-PPZgCBfaJFbz2COHP2V7X3JtjCpoyfB0ZaHmd1MLVLVahBqfGIMH3mk4Q?key=NThLVWVvS05zWVdjN0NLTFdiSlJWUXNEUmpBbmVR

Lep pozdrav iz Prage,
Andrej Šurla