[SlovLit] Humanist Discussion Group -- Neznani Linhart et al. -- Izrazi za temnopolte

Ned Nov 29 23:27:21 CET 2015

http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2015-November/013403.html
-- saj večkrat prekopiram kakšno povezavo iz foruma Humanist
Discussion Group na Slovlit, tule pa je link na eno celotno sporočilo.
Strokovna refleksija, kakršna navdušuje. -- miran

===

Od: rozman andrej <roza na roza.si>
Datum: 29. november 2015 20:27
Zadeva: vabilo

V začetku zadnjega meseca leta 2015/ZOIS vas vabim na nekaj prireditev
Rozinteatra, ki žal še zmeraj nima svojega domačega odra. Po
razočaranju z bankrotiranim Prešernom smo se stisnili v naročje
rejniško hladnega Cankarja in v ti dve naši partnerski skupnosti zdaj
vabimo tudi vas.

Rozinteater ima trenutno na repertoarju šest predstav za odrasle in
štiri za otroke in je sposoben nudit kulturno oskrbo slovensko
govorečemu občestvu tudi v najtežjih pogojih. Med repertoar, ki ga
lahko izvajamo tako v zakloniščih kot ob tabornih ognjih, spada tudi
predstava Passion de Pressheren
(http://www.roza.si/urgenca/za-odrasle/passion-de-pressheren/). Z njo
bomo na sam rojstni dan našega največjega pesnika v četrtek 3.
decembra ob 19h posvetlili KUD France Prešeren z upanjem, da bodo
tiste, ki so uničili samostojno kreativno prihodnost te najlepše male
ljubljanske gledališke dvorane, čim prej nadomestili ljudje z vizijo
in pogumom.

V nasprotju z ostalim repertoarjem Rozinteatra, je naša letošnja
premiera, romantična razsvetljenska drama ATL 220 ali Neznani Linhart
(http://www.roza.si/urgenca/za-odrasle/atl220/), tehnično prezahtevna,
da bi jo lahko igrali kjerkoli in za vsako ceno. Zato vas vabim, da si
predstavo „o borbi slovenščine za prostor v Linhartovem srcu“ ogledate
čim prej in to v njeni originalni, Linhartovi dvorani Cankarjevega
doma. Po predpremieri in premieri, ki sta bili obe 19. novembra, bo
prva ponovitev za izven v torek 8. decembra ob 20h. Naslednja
ponovitev za izven bo šele 4. marca.

Dva dni pozneje bomo v četrtek 10. decembra ob 20h v klubu
Cankarjevega doma izvedli Zaničniško odmaševanje
(http://www.roza.si/urgenca/za-odrasle/zanicnisko-odmasevanje/.) Šlo
bo za prelomno odmaševanje, s katerim se bomo ob ničodstotnem davku na
slovenski jezik začeli zavzemati tudi za ničto stopnjo tolerance do
sramot, ki jo Sloveniji povzročajo ozkosrčnost do drugačnih, vojne, v
katere smo kot država vpleteni, in odnos naše vlade do njihovih
posledic, ki prihajajo do nas v obliki beguncev. Če se bomo sramovali
države, ki smo si jo s svojim jezikom priborili, se namreč tudi temu
jeziku ne piše dobro.

Ker ne glede na negotovo prihodnost sveta ne nameravamo biti večni,
vas vabimo, da si naše predstave ogledate, dokler še so. Seveda samo v
primeru, če vas zanimajo in če nimate za zgoraj omenjene večere
boljših alternativ.

Andrej Rozman Roza,
direktor in kenguru

===

Od: Irma Kern <irma.kern na guest.arnes.si>
Datum: 29. november 2015 20:45
Zadeva: Odnos Slovencev do temnopoltih, predavanje dr. Janka Trupeja v Tübingenu

Na slavističnem oddelku in oddelku za vzhodnoevropsko zgodovino in
domoznanstvo na Filozofski fakulteti v Tübingenu smo imeli v
ponedeljek, 16. novembra, zanimivo predavanje dr. Janka Trupeja z
naslovom Odnos Slovencev do temnopoltih v 19. in 20. stoletju. Janko
Trupej, ki je doktoriral  iz prevodoslovja na FF v Ljubljani, je
trenutno na slavističnem oddelku Univerze v Tübingenu  na
postdoktorskem študiju in se ukvarja z rasističnim diskurzom o
temnopoltih.

Raziskovanje zapisov o temnopoltih v slovenski periodiki 19. in 20.
stoletja je pokazalo, da se v drugi polovici  19. stol. in v prvi
polovici 20. stol. slovenska percepcija temnopoltih ni bistveno
razlikovala od  percepcije v Evropi; kolonializem in zatiranje
temnopoltih sta bila sicer pogosto obsojana, vendar so tudi v
tovrstnih zapisih temnopolti prikazani negativno, npr. kot divji,
leni, primitivni ipd. Po drugi svetovni vojni so bila tovrstna
stališča potisnjena v ozadje, v ospredje je stopil socialistični režim
povojne Jugoslavije, v katerem so vsakršen rasizem strogo obsojali,
kar se je odražalo tudi skozi gibanje neuvrščenih. V socializmu naj bi
človekova rasa ne igrala pomembne vloge, češ da »socialistična družba
priznava vsakega človeka, da je le res človek« (B. Škerlj, 1949). V
neodvisni državi Sloveniji pa je stališče do temnopoltih postalo
precej nevtralizirano; rasistični pogledi so v tiskanih medijih sicer
redko izraženi, a tudi obsojanje rasizma je manj pogosto.

Trupej je na podlagi analize periodike, gesel v slovarjih in izvedene
ankete opredelil, kako se je spreminjala pogostost uporabe in
zaznamovanost slovenskega besedišča za temnopolte od sredine 19.
stoletja do danes. Ugotovil je npr., da si z vidika današnjega
uporabnika jezika med najpogosteje uporabljanimi izrazi od najbolj do
najmanj nevtralnega sledijo izrazi temnopolt, črnec, črnokožec,
zamorec, zamurc, črnuh, črnuhar, črnavs. Nadalje je analiziral
prevajanje poimenovanj za temnopolte in rasističnega diskurza o
temnopoltih v številnih literarnih delih (med drugim: Harriet Beecher
Stowe: Koča strica Toma [1852], prevodi: 1853 (2×), 1918, 1934 in
1954; Mark Twain: Prigode Toma Sawyerja [1876], prevodi:  1921, 1947
in 1960; Mark Twain: Prigode Huckelberyja Finna  [1884], prevoda: 1948
in 1962; John Steinbeck: O miših in ljudeh [1937] prevoda: 1952 in
2007; Margaret Mitchell: V vrtincu [1936], prevoda: 1939/1940 in 1965;
Joseph Conrad: Črnec z »Narcisa« [1897], prevod: 1966; Joseph Conrad:
Srce teme [1902], prevod: 1984; William Faulkner: Svetloba v avgustu
[1932], prevod: 1952; Richard Wright: Otroci strica Toma  [1938],
prevod: 1956; Sinclair Lewis: Kraljevski Kingsblood [1947] prevod:
1952; Ralph Ellison: Nevidni človek [1952], prevod 1985; Harper Lee:
Ne ubijaj slavca [1960], prevod: 1964; Mildred D. Taylor: Silni grom,
čuj moj krik [1976], prevod 1981; Alice Walker: Nekaj vijoličastega
[1982], prevod 1987; Toni Morrison: Ljubljena [1987], prevod: 1993).
Ugotovil je, da cenzuro rasističnega diskurza zasledimo šele v obdobju
socializma, medtem ko je precejšnja mera nevtralizacije negativno
zaznamovanih poimenovanj za temnopolte značilna že za predhodno
obdobje. Razlago, zakaj v slovenskih literarnih prevodih prihaja do
tovrstnih prevodnih premikov pri poimenovanjih za temnopolte, je
Trupej našel v trditvi Denisa Poniža, da jezik predstavlja »enega od
slovenskih identitetnih stebrov«, in ugotovitvi Mirana Hladnika v
knjigi Trivialna literatura (1983), da si Slovenci zelo prizadevamo za
t. i. »čistost jezika« v književnih delih.

Nekateri članki o predstavljeni tematiki so dostopni na spletnih
naslovih https://independent.academia.edu/JankoTrupej ,
http://www.researchgate.net/profile/Janko_Trupej ,
https://sites.google.com/site/jankotrupej/home/bibliografija

Lep pozdrav iz Tübingena
Irma Kern