[SlovLit] Prevajanje eksotike -- Razpis na Dunaju -- Re: O nacionalni filologiji in literarni identiteti v Zagrebu -- Z malo ponosa (Re: Firenška resolucija)

[Miran Hladnik gmail]

Od: Breda Smolnikar <smolnikar.breda na t-2.net>
Datum: 25. november 2015 21:24
Zadeva: Breda Smolnikar debatna kavarna in vabilo na knjižni sejem

Četrtek, 26.11.2015 od 15.00–15.50, debatna kavarna prvo preddverje
knjižnega sejma, Cankarjev dom: Slovenska književnost v prevodih

Izhodišči debate o kompleksni problematiki prevajanja »eksotične«
slovenske literature bosta nedavna odlična prevoda dveh odličnih
sodobnih romanov: Köstlerjeva nemška verzija Ko se tam gori olistajo
breze Brede Smolnikar in Vevarjeva slovenska verzija Angela pozabe, ki
ga je slovenska pisateljica Maja Haderlap napisala v nemščini. Gostje:
Majda Stanovnik, dr. Erwin Köstler, Breda Smolnikar, dr. Štefan Vevar.

===

From: Elizabeta M. Jenko <elizabeta.jenko na univie.ac.at>
Date: 2015-11-25 19:35 GMT+01:00
Subject: 2 uri post doc gender na dunaju

https://slawistik.univie.ac.at/aktuelles/aktuelle-meldungen-einzelansicht/article/ausschreibung-lehrveranstaltung-im-bereich-genderforschung/?tx_ttnews[backPid]=38497&cHash=9d00f03525ff5002e663b57b915795b3
-- Ausschreibung: Lehrveranstaltung im Bereich Genderforschung
(podaljšani razpis za predavatelja študij spola na slavistiki Univerze
na Dunaju).

===

Spregledal sem, da je na programu tudi Ivana Latković s slovenistično
temo Iskustvo tranzicije i tranzicija iskustva slovenske književnosti
(Re: O nacionalni filologiji in literarni identiteti v Zagrebu,
http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005361.html). -- mh

===

From: "Zoran Božič" <zoran.bozic na guest.arnes.si>
To: <slovlit na ijs.si>
Date: Thu, 26 Nov 2015 10:57:04 +0100
Subject: Z MALO PONOSA: Pesem naše nekdanje družboslovke Ksenije
Leban, ki je na državnem tekmovanju v Skopju v angleščini osvojila
drugo mesto (v zvezi s firenško resolucijo o rabi jezikov v znanosti
-- http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005358.html)

Drznem si reči,
da ko govorim in pišem o pomenu maternega jezika,
o pomenu izražanja v svoji pristni, srčni govorici,
vem, o čem govorim.

Dobro in resnično obvladam več jezikov
(upoštevajoč lastne, visoko postavljene standarde),
do določene, komunikacijske mere, pa še malce več jezikov,
da si drznem zapisati,
kako drugače se lahko izražam v različnih jezikih.

So stvari, ki jih lahko najbolje izrazim v slovenščini.
Ne le zato, ker je to moja srčna govorica.
Ne le zato, ker je to jezik,
ki sem ga zagotovo najbolje izmojstrila.
Temveč tudi zato, ker nekaterih stvari v drugih jezikih
preprosto ne morem izraziti na enak način.
Lahko jih izrazim delno, do določene mere,
a nikakor ne povsem enakovredno.

Podobno velja za druge jezike.
So stvari, ki jih natančneje izrazim
v angleščini ali italijanščini na primer.

Vem, kako razmišljam,
vem, kako čutim v različnih jezikih.
Vem, katere moje lastnosti
pridejo v različnih jezikih bolj na dan.

Pa tudi naposlušam se drugih.
In slišim. In opazujem.
In vidim ljudi, ki trdijo,
kako obvladajo jezike.
Pa jih ne.
Obvladajo jih dovolj,
a ne dovolj obenem.
Povedo, kar znajo povedati,
ne povedo pa vselej,
kar vedo, kar bi lahko povedali.

Morda bi temu lahko rekli sporazumevanje
(saj se sporazumemo, mar ne?).
Ne bi pa si temu drznila reči izmenjava,
ne bi pa si temu drznila reči izražanje,
zakaj izrazimo se takrat,
ko se polno izrazimo.

Ksenija Malia