[SlovLit] Simpozij Slavistika v prostoru Alpe-Jadran -- Zagonetka: V. Raisini

[Miran Hladnik gmail]

Od: Maurer-Lausegger, Herta <Herta.Lausegger na aau.at>
Datum: 11. november 2015 14:48
Zadeva: SLOVLIT Simpozij Slavistika v prostoru Alpe-Jadran - Univerza v Celovcu

Spoštovani gospod Hladnik, dragi Miran! Inštitut za slavistiko
Univerze v Celovcu je 28. in 29. 10. 2015 praznoval svojo 40.
obletnico delovanja, ki ga je obeležil z znanstvenim simpozijem
Slavistika v prostoru Alpe-Jadran. Veseli smo, da smo drugi
simpozijski dan organizirali v sodelovanju z Oddelkom za slovenistiko
Filozofske fakultete v Ljubljani, za kar se še enkrat zahvaljujemo
predstojnici oddelka profesorici Veri Smole.  Zelo bi bili veseli, če
bi na Slovlitu objavili poročilo s simpozija, ki Vam ga pošiljamo v
priponki in povezavo na fotografije z dogodka
(https://goo.gl/photos/abFZ3hxRBxVcSDPH7) in simpozijsko spletno stran
(https://conference.aau.at/event/42/).

Prav lep pozdrav iz Celovca,
Herta Maurer-Lausegger & Urška Gračner
http://www.aau.at/slawistik

---

Inštitut za slavistiko Univerze v Celovcu letos praznuje svojo 40.
obletnico, kar je meseca marca že obeležil s kulturno prireditvijo
Mozaik jezikov in kultur. V sredo, 28. 10., in četrtek, 29. 10., je
sledil še strokovni del, ki je v sklopu znanstvenega simpozija
prikazal dolgoletno delo Inštituta za slavistiko na področju
slovanskih jezikov, kultur in literatur ter raziskovanja slovenskih
narečij.

Prireditev je po glasbenem uvodu otvorila vicerektorica Univerze v
Celovcu Cristina Beretta, ki je v svojem govoru poudarila povezovanje
alpsko-jadranskega prostora in pomen znanja tujih jezikov. Nato je
zbrane pozdravila predstojnica Inštituta za slavistiko Herta
Maurer-Lausegger. Prisotne je nagovoril tudi generalni konzul
Republike Slovenije v Celovcu Milan Predan, ki je med drugim
izpostavil dobro organizirano dvojezično šolstvo na Koroškem.

Sledil je kratek odlomek iz nastajajočega dokumentarnega filma Po
sledovih celovške slavistike/Auf den Spuren der Klagenfurter Slawistik
Herte Maurer-Lausegger, kateri je v svoj objektiv uspelo ujeti dve
zelo zaslužni osebi za razvoj slavistike na Koroškem, nekdanja
profesorja Rudolfa Neuhäuserja in Gerharda Neweklowskega. Oba sta ji
kljub navzočnosti kamere rada zaupala marsikateri drobec iz svojega
delovanja v Celovcu in dela na področju slavistike. Vse navzoče so še
posebej razveselili spomini na slavistiko, ki sta jih delila profesor
Klaus Detlef Olof in profesor Gerhard Neweklowsky. V nadaljevanju so
sedanji profesorji slavistike predstavili pot od njenih začetkov do
današnjih dni s posebno predstavitvijo rusistike, slovenistike in
bosansko-hrvaško-srbskega lektorata. Popoldan je bil namenjen mlajšim
raziskovalcem in študentom, ki so na zanimiv način predstavili svoje
raziskovalne naloge s področij literature, filma, jezikovne politike
itd. Dan se je zaključil s skupno diskusijo vseh udeležencev o izzivih
in nalogah slavistike na celovški univerzi ter filmom Mozaik jezikov
in kultur, ki je bil pripravljen v sodelovanju s Campus-TV.

Drugi simpozijski dan je bil v znamenju sodelovanja celovške univerze
z ljubljansko. Že navsezgodaj so se iz Ljubljane pripeljali profesorji
in strokovnjaki s področja narečjeslovja v spremstvu dekanje
Filozofske fakultete Branke Kalenić Ramšak. Ta je v začetku vse lepo
pozdravila ter poudarila pomen sodelovanja in povezovanja obeh univerz
tako za študente kot tudi za profesorje. Predstojnica Oddelka za
slovenistiko ljubljanske univerze Vera Smole je izpostavila, da ta
dogodek predstavlja nadaljevanje znanstvenih srečanj obeh univerz,
katerega temelji so bili postavljeni že leta 1979. Nato je
spregovorila še predstojnica Inštituta za slavistiko v Celovcu Herta
Maurer-Lausegger. Predstavila je povod za to skupno prireditev in vsem
zbranim zaželela še mnogo takšnih srečanj, ki ne le krepijo dobre
medsosedske odnose, temveč se na ta način izmenjujejo tudi ideje,
širijo poznanstva in tkejo nove prijateljske vezi. Sledile so
predstavitve nastopajočih o posameznih narečjih in metode njihovega
raziskovanja. Takoj zatem je bila na vrsti predstavitev skupnega
projekta ljubljanskih in celovških študentov na temo spomladanskih
opravil. Študentki iz Ljubljane sta predstavili poimenovanja za
določene predmete (npr. koleraba, vodnjak) v različnih narečjih in jih
prikazali na dialektološki karti. Študentje slavistike iz Celovca pa
so podali nekaj splošnih dejstev o rožanskem narečju, predvajali
narečna posnetka iz Sel/Borovnice in Bistrice pri Pliberku ter delili
svoje osebne izkušnje z izbranimi domačimi poimenovanji in metodami
terenskega dela. Vsi so pritegnili pozornost občinstva, ki jim je v
zahvalo namenilo bučen aplavz. Strokovna predavanja so potekala vse
popoldne ter se zaključila s predstavitvijo govora vasi Sveče Tatjane
Feinig in prispevkom Martine Piko-Rustia, ki je opisala različne
projekte Krščanske kulturne zveze za spodbujanje žive rabe slovenščine
v družinskem okolju ter izpostavila, da se morajo mladi že zelo zgodaj
začeti o tem pogovarjati. Na koncu je na oder stopil Zbor Kluba
koroških študentk in študentov v Celovcu in vsem zbranim popestril
večer s svojimi pesmimi, katerim se je na koncu pridružilo še
občinstvo. Z ubranim skupnim petjem domačih pesmi se je dvodnevni
simpozij prijetno zaključil.

===

From: David Bandelj <dbandelj na yahoo.it>
To: SLOVLIT <slovlit na ijs.si>
Date: Tue, 10 Nov 2015 23:46:54 +0000 (UTC)
Subject: zagonetka

Pozdravljeni/e,
iščem, a nikakor ne najdem podatkov pisca besedila skladbe Brodar,
slovenskega skladatelja Avgusta Armina Lebana (1847-1879). Sliši na
priimek Raisini, kratica imena je V., besedilo je pa sledeče:

Brodar
V.Raisini

Deklica vidiš, že noči,
čarobno luna sveti.
Če se ti, draga, kaj mudi,
v čolnič mi skor prileti!

Sap’ce pihljajo hlad nocoj,
v prsih živo dani.
Pridi, oj pridi srček moj,
moje veselje, veselje ti!

Slovenskim biografskim leksikonom je neznan, enciklopedijam tudi. A je
to morda psevdonim?
Pomoč, namig, ideja, nasvet dobrodošli.

vnaprej hvaležno
david