[SlovLit] Povedkovnik v slovenščini, 2 -- Delavnica prevajanja iz španščine -- Re: Proti atlasu Ljubljane

[Miran Hladnik gmail]

Od: Lingvistični krožek <lingvisticni.krozek na gmail.com>
Datum: 03. november 2015 17:53
Zadeva: LK, 9. november

LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 1077.
sestanek v ponedeljek, 9. novembra, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3.
nadstropju Filozofske fakultete. Predavala bo prof. dr. Andreja Žele,
Oddelek za slovenistiko FF UL in ZRC SAZU. Tema predavanja:
Nadaljevanje o povedkovniku v slovenščini. Vabljeni tudi študentje. --
Chikako Shigemori Bučar

===

From: "DSKP Društvo" <dskp na dskp-drustvo.si>
To: <dskp na dskp-drustvo.si>
Date: Tue, 3 Nov 2015 11:38:47 +0100
Subject: Delavnica književnega prevajanja iz španskega jezika

Spoštovani člani Društva slovenskih književnih prevajalcev, vabljeni
na delavnico književnega prevajanja iz španskega jezika z Barbaro
Juršič v soboto, 7. novembra 2015, ob 17.00 v Trubarjevi hiši
literature, Stritarjeva 7, Ljubljana. Na delavnici bomo na podlagi
Aure mehiškega pisatelja Carlosa Fuentesa, romana, drobnega po obsegu,
ki pa ga odlikuje izredna pripovedna moč, pogledali v "zakulisje"
književnega prevajanja. Pogovarjali se bomo o tem, kako se prevajanja
lotimo, na kaj smo pozorni, kaj prevajamo in kako. Aura je odličen
primer za poglabljanje ne zgolj v jezikovne značilnosti, temveč tudi v
simboliko izhodiščnega jezika, vprašanja identitete, življenja in
smrti ter časa in prostora, če naštejemo samo nekaj najpomembnejših.
Besedilo je na voljo na
http://dskp-drustvo.si/images/uploads/spanska_delavnica.pdf

===

Re: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005325.html

O, blagodejna informiranost! Pacient v čakalnici ali begunec v ogradi
v mrzli noči lažje čakata, če jima povedo, kdaj bosta prišla na vrsto,
v strokovni srenji pa obveščenost preprečuje vznik teorij zarote in
pesimističnega prepričanja, da je vse pokvarjeno in gre v maloro.
Dopisovanje na Slovlitu je mimo tem, ki se jim je posvečalo pod
naslovom Re: Proti atlasu Ljubljane, razkrilo naša različna stališča
do javnosti, strokovne javnosti kajpak, saj splošno javnost naše teme
brigajo toliko kot lanski sneg. Sam sem skupaj s tistimi, ki iščejo
rešitve globalno usihajoči humanistiki, prepričan, da se morajo naše
stroke odpreti javnosti. To ne pomeni le, da odgovarjamo
zainteresiranim posameznikom na uradno vročena poizvedovanja, ampak da
javnost samopobudno nagovarjamo, jo prosimo za povratne informacije in
jo pritegujemo k sodelovanju. Zelo mi godi enkratni privilegij, ki mi
ga je naklonil Luka Vidmar z odgovorom o točkovanju znanstvenih
publikacij, veliko bolj pa bi mi bilo všeč, če bi v duhu odprte družbe
in odprte znanosti (https://en.wikipedia.org/wiki/Open_science),
katere del skuša biti tudi Slovlit, svoj javni odgovor naslovil na
kolegico, ki je po točkovanju prva spraševala, in tako z eno potezo
zavrnil tudi pomisleke o diskriminaciji žensk v stroki. Da forumsko
dopisovanje ni primerno? Če obstaja kakšna hitrejša in učinkovitejša
pot za obveščanje naše strokovne javnosti in za razjasnitev strokovnih
dilem, kot jo ponuja Slovlit, naj le krene po njej; ne bom prav nič
hud.

> Pripis »Matjažu hvala« itn. ni jasna informacija o avtorju, pošiljatelju ali čemerkoli drugem.

Povezave na članke, knjige, slike, filme, spletišča itd. (na http-je
ali URL-je) objavljam povečini brez navedbe posrednika. Napaberkoval
sem jih sam po spletu, na forumih in iz pisem kolegov. Nekatera pisma
so bila oblikovana kot sporočila za javnost, druga samo delno ali
sploh ne. Včasih e-naslove pošiljateljev navedem v glavi, včasih se
jim, ker je to krajše ali kadar pismo govori o drugih rečeh, zahvalim
v oklepaju (oboje kot spodbuda za nadaljnjo pomoč; pa saj nam je to
znano že iz Listnic uredništev na dnu strani časopisov 19. stoletja,
kjer se uredniki zahvaljujejo okratičenim pošiljateljem in komentirajo
njihove prispevke), kadar pa potrebe po izražanju hvaležnosti ni (ker
sem, denimo, na link prej naletel sam), bralec vir informacij pripiše
pač moderatorju, ki sem podpisan v glavi vseh sporočil. Le kakšno
avtorstvo neki je to, če nekdo z javnega spletnega mesta, kot je
AirBeletrina, v poštno sporočilo prekopira povezavo na strokovni
članek? Le zakaj bi morali vsi vedeti, ali je urednik prišel do
informacij zato, ker je naročen na sporočila dotičnega foruma, ali po
zaslugi drugih prijaznih ljudi? Razen če seveda ne mislimo, da je
vsako opozarjanje na kritične informacije že sovražno dejanje, ki ga
je treba zatreti skupaj s prenašalcem vred. Oh, veliko pisanja za
prazen nič: Matjaž je obvestilo o izidu kritike Mance G. Renko z isto
pošto kot meni (podpisano, kakopak) poslal tudi vodji projekta Juvanu,
ki je Vidmarjev sodelavec: čemu potem pozivanje k "razkrinkanju vira"?

Debata se že nekaj časa ne suče več okrog Literarnega atlasa
Ljubljane, ampak okrog vrednotenja znanstvenega dela in komunikacije v
stroki. Sporočilo bi zato moral morda nasloviti drugače, ampak potem
bi se izgubila sled za tistim, kar je debato povzročilo. Bogpomagaj,
če je naslov zato za koga lahko zavajajoč. -- miran