[SlovLit] Iz Tübingena -- Re: Proti atlasu Ljubljane -- Jezik v Bohinju -- Begunska literatura

Pon Nov 2 18:18:46 CET 2015

Od: Irma Kern <irma.kern na guest.arnes.si>
Datum: 2. november 2015 11:38
Zadeva: Trubar – Naš tübinški Slovenec

V tednu pred dnevom reformacije smo s študenti obudili spomin na
Primoža Trubarja, njegovo delo in delovanje v deželi Württemberg.
Anton Schindling, dolgoletni predstojnik oddelka za novejšo zgodovino
na univerzi v Tübingenu in eden od urednikov zbornika Primož Trubar in
Württemberg (2011), nas je spomnil na njegovo Cerkovno ordnungo,
katere nov primerek je našel Ulrich-Dieter Oppitz oktobra 2013 v
Memmingenu.

Humanistična književnost protestantskega tipa, kot jo pozna slovensko
slovstvo 16. stoletja, je bila verski, a obenem tudi politični pojav.
Cerkveni red (Kirchenordnung) je nastal ob postopni formalizaciji
odnosov med reformirano cerkvijo in deželnim knezom. Posamezne dežele
so si namreč predvsem v drugem obdobju reformacije, ko je njeno
vodstvo prešlo v roke posvetnih knezov, najprej izoblikovale lastne
bogoslužne rede ter jih umestile tudi v priročnike, ki so kodificirali
obredno raznolikost po posameznih deželah, poleg tega pa so urejali
tudi številna druga cerkvena in deželnopravna vprašanja.

Leta 1555 je bil podpisan Augsburški verski mir, katerega temeljne
točke so bile verska svoboda za katoličane in izpovedovalce augsburške
veroizpovedi, notranja verska enovitost posameznih deželnopravnih
entitet ter deželni mir - kar je pomenilo, da je vsakdo pod svojim
deželnim knezom sprejel vero, ki jo je priznaval deželni knez, zato
naj ne bi nihče svoje moči ali ozemlja širil na račun druge
veroizpovedi. Recepcijo je zaznamovala deželnoknežja prepoved
Trubarjeve Cerkovne ordninge v Notranji Avstriji, čeprav je Trubarjevo
delo zaradi slovenskega jezika referiralo predvsem na Kranjsko in dele
Štajerske, Koroške, Primorja in Pazinske grofije s slovensko govorečim
prebivalstvom. Cerkovna ordninga je imela kljub prepovedi kasneje
vendarle pozitiven odziv, saj vsi izvodi niso bili uničeni (o slednjem
pričata oba danes znana izvoda – vatikanski, ki je pripadal
Trubarjevemu nasledniku na mestu superintendenta cerkve slovenskega
jezika, M. Krištofu Spindlerju Nemškemu, ter memmingenski, ki je
pripadal Bernardu Steinerju), poleg tega pa je del Trubarjevega
besedila iz Ordninge sredi 80. let prešel v Dalmatinovo Agendo (1585),
proti kateri deželni knez Karel ni sprožil nikakršnih korakov, saj
zaradi izključno obredne verske vsebine ni posegala v njegove pravice.

Članek Ulricha-D. Oppitza in Christopha  Weismanna Die Slowenische
Kirchenordnung von 1564 - ein neu gefundenes Exemplar
(Gutenberg-Jahrbuch 89 (2014), 185-188) poroča o najdbi memmingenskega
izvoda in vsebuje njegov izčrpen opis. Oppitz se je 2014 obrnil na
Christopha Weismanna, ki je 1971 odkril in 1972 temeljito popisal
dotlej edini primerek knjige iz vatikanske knjižnice, in ga pridobil
za soavtorja predstavitve nove najdbe. Avtorja sta izvod izčrpno
primerjala z vatikanskim in z opisom od leta 1945 izgubljenega
dresdenskega izvoda. Gre za najbolj neokrnjen izvod, ki je bil v
osebni rabi. Večje število južnoslovanskih knjig iz Uracha se je
namreč izognilo protireformacijskemu uničevanju prav zato, ker so bile
poslane kot darila in posvetilni izvodi knezom, mestnim magistratom in
drugim podpornikom uraškega zavoda ter so bili uvrščeni v njihove
knjižnice. Pri memmingenskem izvodu gre tudi za dragocen vir osebnih
pripisov lastnika knjige, Bernarda Steinerja iz Kamnika (Stein).
Steiner je s Trubarjevo podporo leta 1568 postal štipendist Tiffernove
ustanove, naslednje leto pa je bil vpisan na univerzo v Tübingenu,
kjer je dosegel bakalavreat in postal magister. Od julija 1569 ni več
živel v študentskem seminarju, ker je na pobudo Primoža Trubarja
postal vzgojitelj mladega plemiča Andreja Auersperga (Turjaškega), ki
je iz Kranjske prišel študirat v Tübingen. Od leta 1571 je bil Steiner
hkrati župnik v takratni evangeličanski župniji Bühl pri Tübingenu.
Leta 1572 je pred komisijo, ki ji je predsedoval njegov učitelj Jakob
Andreae, zagovarjal latinsko disputacijo De consiliis. Steiner je bil
Auerspergov domači učitelj do leta 1573, ko je postal župnik v Blačah
(St. Ruprecht) na Koroškem. Leta 1576 je bil poklican na mesto
deželnega pridigarja in superintendenta v Celovcu. Bil je med sedmimi
teologi in filologi, ki so leta 1581 v Ljubljani preverjali Dalmatinov
slovenski prevod Biblije. Ni še pojasnjeno, kako je njegov izvod
Cerkovne ordninge prišel v Memmingen. [...] V naslednjih dneh bomo
študentom predstavili sodobno slovensko filmsko govorico, ogledali si
bomo slovenski film Razredni sovražnik.

Miren praznični vikend vam vsem želim in vas lepo pozdravljam iz Tübingena,
Irma Kern

===

From: Luka Vidmar <lvidmar na zrc-sazu.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Mon, 02 Nov 2015 12:28:28 +0100
Subject: [Re: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005318.html
in http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005322.html -- op. mh]

Spoštovani kolega Hladnik,

po nekajdnevni odsotnosti me je na Slovlitu pričakal par Vaših
(podpisanih) sporočil.

Rad priznam, da sem premalo poučen o vlogi urednika na moderiranem
forumu. Še vedno pa sem prepričan, da se je treba pod tekste (na
forumih ali drugje), ki ne pošiljajo le tehničnih podatkov, temveč
imajo vsebinsko sporočilo, podpisati. Pripis »Matjažu hvala« itn. ni
jasna informacija o avtorju, pošiljatelju ali čemerkoli drugem. Prav
tako se še vedno ne spominjam, da bi Slovlit na takšen način zbiral
objave in citate iz njih o drugih delih, relevantnih za naša področja.
Ker pa pravil moderiranja na Slovlitu ne določam jaz, se mi nadaljnje
razpravljanje o tem ne zdi smiselno – povedal sem svoje mnenje in
diskusijo končujem s sklepom, da se pač ne strinjava.

Če Vas prav razumem, očitek o »konspirativni oblastni molčečnosti«
leti name kot vodjo OSICH. Te funkcije sicer ne razumem kot »oblasti«,
temveč kot administrativno tlako, ki nujno spada k delu, kakršno je
Vaše ali moje, ampak naj bo. Kot vodja OSICH sem vedno takoj odgovoril
na kakršnakoli vprašanja ali očitke – če mi jih je seveda kdo tudi
poslal. Odgovarjanje na namige in pozive na forumih se mi za OSICH res
ne zdi primerno, vendar bom za Vas tokrat napravil izjemo. Od začetka
obstoja Tipologije dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu
COBISS in bibliometrije so bibliotekarji nekaj desetin znanstvenih
slovarjev, znanstvenih leksikonov ali enciklopedij in
znanstvenokritičnih izdaj virov zaradi pomanjkanja ustreznih tipov
zasilno vpisali pod tip 2.01 Znanstvena monografija, čeprav vsebinsko
ni bil ustrezen. ARRS in OSICH temu vsa ta leta zavestno nista
nasprotovala, da avtorji ne bi bili oškodovani zaradi pomanjkljivosti
Tipologije. Po večletnih prizadevanjih pod vodstvom najprej Matije
Ogrina, nato Andreje Žele in nazadnje mene je OSICH letos končno na
vseh zahtevanih ravneh (vsi OSIC, IZUM, ARRS) dosegel uveljavitev
manjkajočih tipov, ključnih za jezikoslovje, slovenistiko, literarne
vede in humanistiko sploh: 2.26 Temeljni znanstveni slovar ali
leksikon; 2.27 Znanstveni terminološki slovar, enciklopedija ali
tematski leksikon; 2.28 Znanstvenokritična izdaja vira. Pred natančno
dvema tednoma je tipe potrdil Znanstveni svet ARRS. Ko jih bo potrdil
še Upravni odbor ARRS in ko jih bo tehnično omogočil IZUM, bo OSICH
prekategoriziral omenjene publikacije, na primer: SSKJ in NSBL pod tip
2.26, Etimološki slovar in Literarni atlas Ljubljane pod tip 2.27,
Škofjeloški pasijon: znanstvenokritično izdajo in Zbrana dela
Vladimirja Bartola pa pod tip 2.28. Obvestilo ARRS in IZUM o
izpolnjenih pogojih za prekategorizacijo pričakujem v naslednjih
tednih. Priložnost, ki ste mi jo dali, izkoriščam še za kratko
obvestilo o tipu 2.01 Znanstvena monografija. OSICH je po potrditvi
omenjenih tipov Znanstvenemu svetu predlagal, naj sedaj namesto
morebitnega zmanjšanja vrednotenja znanstvenih monografij raje zaostri
merila zanje, ker so sedaj preohlapna. OSICH je nato dobil nalogo, da
v najkrajšem času pripravi predloge za podrobnejša merila za
znanstveno monografijo. To bom tudi storil. Če Vas v zvezi s to temo
zanima še kaj, se Vam seveda z veseljem na voljo, vendar na naslovih
in telefonskih številkah, objavljenih na spletni strani ARRS za OSICH,
jasno pa tudi v kabinetu na Novem trgu ali na kavi. Na Slovlitu ali na
kakšnem drugem forumu pa v zvezi z OSICH ne bom več odgovarjal. Kakor
Slovlit pod Hladnikovim ima tudi OSICH pod Vidmarjevim moderiranjem
svoja pravila.

Luka Vidmar

===

http://slov.si/dipl/dolzan_tatjana.pdf -- Tatjana Dolžan Eržen,
Menjave jezikovnih zvrsti v štirih naseljih v Bohinju (v Bohinjski
Bistrici, Srednji vasi, Stari Fužini in na Koprivniku), diplomska
naloga pri Bredi Pogorelec iz leta 1987. -- Da, interni repozitorij
slovenističnih diplomskih nalog
(https://sl.wikiversity.org/wiki/Diplomske_naloge) je odprt tudi za
stara, doslej nikjer registrirana besedila.

===

http://mandeljc.blogspot.si/2015/10/ne-hodite-k-njim-bedaki-ali-dan-ko-dama.html
-- Milan Mandeljc, Ne hodite k njim, bedaki! ali Dan, ko dama Evropa
pogleda v ogledalo. Pisarije nekega Mandeljca 31. okt. 2015. -- Bo
treba na Wikipedijo postaviti še geslo Književnost o beguncih? Prim.
Josip Vandot, Begunci (1916 --
https://sl.wikisource.org/wiki/Begunci), Gradnikov cikel Begunci
(1917), Josip Lavtižar, Junaška doba Slovencev (1935/36 --
https://sl.wikisource.org/wiki/Juna%C5%A1ka_doba_Slovencev) itd.?

[Res obstaja možnost nesporazuma glede avtorstva komentarjev k pravkar
navedenim povezavam? -- mh]