[SlovLit] Prost dostop do znanstvenih virov -- Lirikonfest -- Bralna pismenost -- Nove knjige ZRC SAZU

Miran Hladnik gmail miran.hladnik na gmail.com
Ned Sep 13 15:57:20 CEST 2015


Od: BLAZIC, Milena Mileva (home) <milena.blazic na guest.arnes.si>
Datum: 07. september 2015 09:52
Zadeva: Prost dostop do znanstvenih virov

Dragi Miran, pošiljam zanimiv članek o znanstvenem publiciranju
(http://www.theguardian.com/higher-education-network/2015/sep/04/academics-are-being-hoodwinked-into-writing-books-nobody-can-buy)
in članek o množičnem objavljanju
(http://www.theguardian.com/higher-education-network/2015/sep/04/academics-are-being-hoodwinked-into-writing-books-nobody-can-buy)
in za zaključek vizionarski članek o prostodostopnih (znanstvenih)
virih (http://www.theguardian.com/science/open-access-scientific-publishing).

Lep pozdrav,
Milena

===

From: "Ivo Stropnik | Kabinet UVKF | Lirikonfest" <ivo.stropnik na velenje.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Mon, 7 Sep 2015 06:02:14 +0200
Subject: Mednarodni Lirikonfest Velenje 2015 - 14 mednarodno književno srečanje

Manifest(ativ)no: Pesnik! evropska stigma XXI. st.

-- mednarodna Pretnarjeva nagrada 2015 – častni naslov »ambasador
slovenske književnosti in jezika ter slovanskih kultur« – slovenska
zahvala slovaškemu književniku in prevajalcu KAROLU CHMELU za večletno
posredovanje slovenske literature na Slovaškem ter vzpostavljanje
slovensko-slovaških kulturnih stikov z vrhunskimi prevodi slovenske
umetniške literature v slovaščino (12. podelitev mednarodne književne
nagrade oz. ambasadorskega naslova);

-- velenjica-čaša nesmrtnosti 2015 slovenski pesnici MAJI VIDMAR za
vrhunski desetletni pesniški opus v XXI. st. (10. podelitev
vseslovenske književne nagrade);

-- lirikonov zlát 2015 slovensko-avstrijski književni prevajalki
DANIELI KOCMUT in slovenskemu književnemu prevajalcu ANDREJU
PLETERSKEMU za vrhunske revijalne prevode poezije XXI. st., objavljene
v Rp. Lirikon21 (9. podelitev mednarodnega festivalnega priznanja).

* * *

V Velenju med 9. in 11. septembrom 2015 Velenjska knjižna fundacija
pod večletnim glavnim pokroviteljstvom Mestne občine Velenje in Javne
agencije za knjigo Republike Slovenije organizira tradicionalni
Mednarodni Lirikonfest Velenje – festival liričnega občutja/rezervat
za poezijo – XIV. mednarodno književno srečanje v Velenju.

V družbi festivalno izbranih 4 x 21 evropskih ustvarjalcev in
prevajalcev poezije XXI. st., mednarodnih literarnih posrednikov,
strokovnih interpretov, urednikov idr. poznavalcev ter poustvarjalcev
novejše umetniške literature, glasbenikov idr. umetnikov (iz Velike
Britanije, Grčije, Slovaške, Češke, Poljske, Finske, Italije, BiH/R.
Srbske, Avstrije in Slovenije) – evropsko književno povezovanje – bodo
na treh Lirikonfestovih debatnih omizjih (10. in 11. septembra) pod
festivalno manifest(ativ)nim sklicem Pesnik! evropska stigma XXI. st.
spregovorili o evropsko aktualnih temah: Med intimnostjo in turizmom
(o literarnem turizmu), Je poezija/umetniška literatura še prostor
počitka/umiritve? Trivialnost/banalnost na pohodu?! Poezija kot
blagovna znamka … ter ob Lirikonfestovi Knjigostoji (v času festivala
postavljeni tematski knjižni stojnici s priložnostno predstavitvijo
avtorskih in prevedenih knjig festivalnih udeležencev, mednarodnih
književnih revij ter novejših antologij izvirne in prevedene poezije
XXI. st.) pomenkovalno o aktualnih vprašanjih književnega ustvarjanja,
vrednotenja in posredovanja drugim narodom.

Trije dnevi/večeri v Lirikonfestovem 'rezervatu za poezijo' bodo
prepleteni z večernimi branji izvirne in prevedene poezije festivalno
izbranih avtorjev in prevajalcev, objavljene v festivalnem
berilu/antologiji mednarodne Rp. Lirikon21, ter z izbrano glasbo
(balkonsko bobnarsko koncertiranje Žiga Miklavca, glasbeno potovanje v
Afriko s koncertom afriških pesmi pevskega zbora Sankofa z gostoma
Igorjem Leonardijem in Damirjem Mazrekom, koncertom fusion avtorskega
šansona skupine Hamlet Express ter zaključnim koncertom skupine
Patetico). Festival otvarja fotografska razstava Stigma21 mlade
velenjske fotografske umetnice Tilyen Mucik.

Na osrednjem festivalnem dogodku – Lirikonfestovem Olimpu – Akademiji
Poetična Slovenija 2015 bo 11. septembra dvanajstič podeljena
mednarodna Pretnarjeva nagrada oz. častni naslov »ambasador slovenske
književnosti in jezika« (osrednja slovenska zahvala za posredovanje
slovenske književnosti in jezika drugim narodom po svetu), desetič
vseslovenska literarna nagrada »velenjica-čaša nesmrtnosti« (za
vrhunski desetletni pesniški opus v 21. st.) ter devetič mednarodno
festivalno priznanje Lirikonov zlát (za vrhunske revijalne prevode
novejše poezije, objavljene v festivalnem berilu/antologiji Rp.
Lirikon21). [...]

Slavnostna podelitev Lirikonfestovih nagrad in priznanj, ki jih bo
letošnjim lavreatom podelil župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič,
bo na Lirikonfestovi Akademiji Poetična Slovenija v petek, 11.
septembra 2015, ob 19. uri v velenjski Vili Bianca. Umetniški program
akademije bo začinjen s plesom skupine Tribal Bizzare, glasbenimi
utrinki Nine Pečar in Kristiana Koželja ter z izvirno in prevedeno
poezijo Lirikonfestovih lavreatov 2015.

XIV. mednarodni Lirikonfest Velenje (2015) bodo pospremile publikacije
Rp. Lirikon21 (11. letnik festivalnega berila/antologije, 336 str., z
izvirno in prevedeno poezijo 35 festivalno izbranih ustvarjalcev in
prevajalcev evropske poezije XXI. st.), zbirka 50 izbranih pesmi iz
desetletnega pesniškega opusa Esada Babačića (lanskega dobitnika
Lirikonfestove književne nagrade velenjica-čaša nesmrtnosti za
vrhunski pesniški opus v XXI. st.) ter Hotenja 25 (pregledna revijalna
antologija šaleškega literarnega zbornika 1981–2015, ene najstarejših
slovenskih območnih literarnih revij). - http://www.uvkf.si [z
opravičilom zaradi zapoznele objave -- miran]

===

Od: BLAZIC, Milena Mileva (home) <milena.blazic na guest.arnes.si>
From: Igor Saksida <igor.saksida na guest.arnes.si>
FROM: Metljak, Mira [mailto:Mira.Metljak na pef.uni-lj.si]
Subject: FW: Posvet PeF 2016 - VABILO
Date: 08/09/2015 06:02 PM

Naslov posveta je BRALNA PISMENOST – ODGOVORNOST VSEH STROKOVNIH
DELAVCEV V VZGOJI IN IZOBRAžEVANJU, potekal pa bo 22. 1. 2016 na PEF
UL. Vabljeni, da se posveta aktivno udeležite ter da vabilo
posredujete vsem, ki bi jih udeležba na posvetu zanimala.

Obveščam vas tudi , da sta izšli e-strokovna monografija Partnerstvo
Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani in vzgojno-izobraževalnih
institucij 2015
(http://www.pef.uni-lj.si/fileadmin/Datoteke/Posvet/Partnerstvo_Posvet-PeF-2015_strokovna-monografija.pdf)
in znanstvena monografija Vpliv družbenih sprememb na vzgojo in
izobraževanje (http://www.pef.uni-lj.si/fileadmin/Datoteke/Posvet/Vpliv-druzbenih-sprememb_Posvet-PeF-2015_znanstvena-monografija.pdf).

Lep pozdrav v imenu organizacijskega odbora posveta,
Mira Metljak

===

Od: Zalozba ZRC <zalozba na zrc-sazu.si>
Datum: 08. september 2015 12:30
Zadeva: Novinarska konferenca ZRC SAZU / Vabilo [z opravičilom zaradi
zapoznele objave -- miran]

Prijazno vabimo na novinarsko konferenco iz serije rednih predstavitev
rezultatov raziskovalnega dela ZRC SAZU. Srečanje napovedujemo za
petek, 11. septembra 2015, ob 11. uri, v Atriju ZRC, v pritličju
Novega trga 2 v Ljubjani. Predstavili bomo štirinajst novih publikacij
Založbe ZRC. SEZNAM NOVIH PUBLIKACIJ s področja literarnih ved in
jezikoslovja (http://www.zrc-sazu.si/sl/dogodki/novinarska-konferenca-13):

Miran Jarc: Zbrano delo, 3. Uredil: Drago Bajt. 450 strani, 37.00 EUR.
Knjiga obsega ekspresionistične enodejanke, pogosto verzificirane;
nekatere so bile objavljene v periodiki tedanjega časa, druge so se
ohranile v avtorjevi zapuščini. Naj jih naštejemo: Odgrinjanje plaščev
(1921), Mesečnik na vulkanu (1921), Izgon iz raja (1922), Ognjeni zmaj
(1923), Klic iz grobnice (1924). Tudi dramska pesnitev Vergerij,
Jarčevo osrednje dramsko delo, je znana po treh objavljenih odlomkih
(1927, 1929, 1932); literarna zgodovina jo je zato imela za
fragmentarno, urednik pa je v različnih zapuščinah našel tri enake
različice tipkopisa iz prve polovice 30. let, ki bržkone govori o
dokončanosti pesnitve. Jarčevo dramatiko sklepajo trije odlomki iz
nedokončanih del: Nočna igra (1933), Vaška Antigona (1939) in Gabrenja
(1942). Doslej skoraj neznana pa je Jarčeva ustvarjalnost za lutkovno
(marionetno) gledališče, ki se ji je avtor posvečal od leta 1923
naprej. Ohranjene so tri lutkovne igrice (Gašperčkovo božičevanje,
Razbojnik Moroz, Gašperčkova
pustolovščina), prav toliko besedil, o katerih govorijo časopisje in
pisma iz tega časa, pa je očitno zgubljenih. Komentar h knjigi izčrpno
analizira pisanje slovenskih kritikov in literarnih zgodovinarjev o
Jarcu dramatiku.

Vladimir Truhlar: Zbrano delo, 3. knjiga. Doživljanje absolutnega v
slovenskem leposlovju; Nezbrani kulturno-literarni eseji; Pisma.
Uredil France Pibernik.  pisateljev. 764 strani, 38.00 EUR. Tretja
knjiga zaključuje Zbrano delo Vladimirja Truhlarja. V večjem delu
zajema njegovo literarno in kulturno esejistiko, dodana pa so še
njegova pisma. Na prvem mestu je predstavljena njegova esejistična
knjiga Doživljanje absolutnega v slovenskem leposlovju, v kateri je
razčlenjeval enaindvajset slovenskih literarnih klasikov od Franceta
Prešerna in Simona Jenka do Ivana Hribovška in Gregorja Strniše, vse s
stališča bivanjskega dna pesnikove govorice, v katerem se zrcali ali
izraža t.i. absolutno, transcendenca. To je pomenilo, da je glavnino
slovenske klasike obravnaval zunaj tradicionalne povojne
realsocialistične doktrine, kar je bila gotovo presenetljiva izjema v
času nastanka knjige (1974–1975) in je v določenem smislu še danes.
Sledijo nezbrani literarno kulturni eseji, ki jih je Truhlar objavljal
v argentinskem Meddobju, tržaški Mladiki in celjski reviji Znamenje.
Pomemben delež k prepoznavanju Truhlarjeve osebnosti in njegovega dela
so objave njegovih pisem, pač v obsegu, ki je bil uredniku dostopen. S
tem je v Zbranem delu predstavljen opus pesnika, katerega inspiracija
se globoko razlikuje od usmeritev njegovih sodobnikov.

Slovenske slovnice in pravopisi: Portal slovenskih slovnic in
pravopisov od 1584 do danes. Uredil Kozma Ahačič. Zbirka Fran. Portal
obsega 25 celovitih in 25 osnovnih opisov 139 pregledanih izdaj
slovenskih slovnic in pravopisov v knjižni ali spletni obliki v
obdobju od 1584 do danes. Skupaj z opisi prinaša tudi olajšan dostop
do izbranih skenogramov v obliki pdf ali do elektronskih izdaj teh
priročnikov.

Spremna besedila k slovenskim slovnicam (1584–1956). Izbral in uredil
Kozma Ahačič. Zbirka: Fran. 356 strani pdf. V elektronski knjigi so
zbrana vsa pomembnejša spremna besedila iz slovnic, ki jih obravnava
portal (tako iz osnovnih izdaj kot po potrebi tudi iz ponovnih,
predelanih izdaj). Izbor je treba razumeti kot delovno gradivo za
bodočo kritično izdajo vseh jezikoslovnih spremnih besedil iz slovnic,
slovarjev in drugih knjižnih del. Vključena je v spletišče Slovenske
slovnice in pravopisi: portal slovenskih slovnic in pravopisov od 1584
do danes.

Vilko Novak: Slovar stare knjižne prekmurščine. Redakcija Milena
Hajnšek-Holz. Zbirka Slovarji • Fran. 944 strani, 37.00 EUR. Slovar
stare knjižne prekmurščine, ki ga je izdelal Vilko Novak, je tip
zgodovinskega slovarja. Obsega 14.880 iztočnic in 2.407 podiztočnic. V
njem je prikazano besedje, uporabljeno v nadnarečnem pokrajinskem
knjižnem jeziku, ki se je v Prekmurju uporabljal in razvijal v času od
prve knjige (1715) do združitve Prekmurja s preostalo Slovenijo v
skupni državi leta 1919. Vilko Novak je besede in besedne zveze
izpisal iz 25 jezikovno, avtorsko in vsebinsko najznačilnejših del
prekmurskih piscev 18. in 19. stoletja. Zastopani so vsi pomembni
avtorji; v izbor je zajeta vsa tematika, ki jo je obravnavala starejša
prekmurska literatura. Največ je verskih besedil (11), sledijo
učbeniki in vzgojne knjige, nekaj besedil pa obravnava zgodovino in
ljudske običaje. Izpisan je tudi časopis Prijatel. Pripravo slovarja
so dokončali sodelavci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC
SAZU. Slovenci z ozemlja med Muro in Rabo so v ogrski monarhiji
razvili svoj knjižni jezik, ki temelji na prekmurskih govorih. Za
jezik in kulturo tega območja je bila značilna močna izoliranost od
osrednjeslovenskega ozemlja, hkrati pa nadaljevanje cirilo-metodijske
tradicije, zato knjižni jezik izkazuje tudi paralele z
zahodnoslovanskimi jeziki in kajkavščino. V jezikovnem in kulturnem
smislu je bilo za ogrske Slovence najpomembnejše obdobje po zatonu
protestantizma v drugih delih Slovenije, saj je ločeno upravno in
versko življenje zahtevalo tudi začetek izdajanja knjig v novem
lastnem knjižnem jeziku in s tem njegov intenzivni razvoj . Prekmurski
protestantski pisci so v dvesto letih izdali vrsto pesmaric,
molitvenikov in različnih nabožnih besedil, najpomembnejši pa so
svetopisemski prevodi: celotni prevod Nove zaveze in Davidovega
psaltra. Močno so vplivali tudi na razvoj katoliškega prekmurskega
slovstva, ki se prav tako ponaša z vsebinsko premišljenim književnim
programom: poleg prevladujočih verskih knjig so tudi vzgojne in
izobraževalne.

Prekmurščina se v nadnarečnih pokrajinskih inačicah ohranja v zasebnem
kultiviranem sporazumevanju, kot obredni jezik pri evangeličanih ter
kot publicistični in umetnostni jezik v delih prekmurskih avtorjev.
Glede na bogato knjižno izročilo in arhaičnost prekmurščine tako v
oblikoslovju, skladnji in leksiki je naravno in nujno, da se ta
ustvarjalnost in samobitnost prikaže tudi v slovarju. Izdaja tega
slovarja je pomembna za slovensko etimologijo, zgodovinsko slovnico
ter primerjalnojezikoslovne in dialektološke raziskave.
Izdaja iz leta 2015 je vsebinsko enaka prvemu natisu slovarja iz leta 2006.

Tomaž Lazar idr.: Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo,
ure, orožje. Zbirka: Terminologišče • Fran. Spletna objava. Slovar
zajema 1208 terminov s področij, omenjenih v naslovu. Izhaja iz
obsežne zbirke izrazov za umetnostnozgodovinski slovar. Termine,
obdelane v slovarskih sestavkih, uvajajo iztočnice, ki jih je največ s
področja orožja, in sicer 544, sledi pohištvo s 504 iztočnicami in
področje ur s 160 iztočnicami. Uporabna umetnost se nanaša na
predmetnost, ki ima vsakdanjo praktično vlogo, kar se izraža tudi s
členitvijo na posamezna podpodročja. Tako področje pohištva obsega
pojmovno skupino mize, stoli, omare, postelje, les. Navezava na
neposredne človekove potrebe pogojuje nazorne poimenovalne vsebine,
zato je med besednimi vrstami največ samostalnikov. Vsak termin ima
oznako strokovnega področja, kamor sodi, nekaj pa jih je umeščeno v
več področij. Ker se je predmetnost za nekatera področja sprejemala
hkrati s tujimi izrazi, je med uslovarjenimi izrazi veliko prevzetih
besed. Termini so razloženi z definicijami, ki pomensko osvetlijo
pojem iz pojmovnega sistema stroke. Slovar s terminografskimi sredstvi
posreduje tudi normativna priporočila, kar opravi s kazalkami, katerih
grafična podoba je puščica. Terminološki slovar uporabne umetnosti –
pohištvo, ure, orožje naj bi pripomogel k uveljavitvi uporabne
umetnosti kot stroke in k poenotenju njenega strokovnega jezika.
Namenjen je strokovnjak, študentom in vsem ljubiteljem estetsko
oblikovanega predmetnega sveta.

Anton Dokler, Matej Hriberšek: Naslov: Šolski grško-slovenski slovar.
918 strani. Leta 1915 smo Slovenci po več desetletjih prizadevanj
dobili prvi Grško-slovenski slovar, s katerim je bila odpravljena še
zadnja ovira na poti uveljavitve slovenskega učnega jezika pri pouku
grščine. Projekt je vodil Anton Dokler, pri delu pa sta mu pomagala
dva priznana slovenska jezikoslovca: slavist Anton Breznik ter
biblicist in prevajalec Franc Jerè. Slovar je postal nepogrešljiv učni
pripomoček za številne generacije dijakov klasičnih gimnazij, pa tudi
za študente klasične filologije in sorodnih strok, pri katerih je bilo
potrebno znanje grščine. Natisnjene zaloge slovarja so hitro pošle; v
Sloveniji ga niso ponatiskovali, ker so bile klasične gimnazije, ki so
bile nosilke pouka grščine, ukinjene. Za ponatis nespremenjene izdaje
slovarja so najprej poskrbeli v zamejstvu v Trstu, leta 1999, pa tudi
v Sloveniji (zaradi ponovno uveljavljenega pouka grščine na nekaterih
slovenskih srednjih šolah). Šolski grško-slovenski slovar, ki je
nastal na osnovi Doklerjevega slovarja, za pouk grščine na zamejskih
gimnazijah, izhaja točno sto let po prvem izidu, v prenovljeni,
posodobljeni in nadgrajeni obliki. Nova izdaja, ki je torej je
rezultat sodelovanja med ZRC SAZU, Oddelkom za klasično filologijo
Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Deželnim šolskim uradom za
Furlanijo Julijsko krajino in zamejskimi učitelji klasičnih jezikov,
prinaša:
- posodobljeno slovensko besedje in številne vsebinske popravke;
- razširitev pomenov;
- dopolnitev primerov s prevodi in prevodnimi različicami;
- natančnejšo ureditev, strukturiranje in poenotenje gesel, podgesel,
primerov in ločil;
- poslovenjena imena;
- novi uvod z natančnim orisom zgodovine slovarja;
- urejen in razširjen seznam krajšav;
- posodobljene, popravljene ter pogosto dopolnjene in razširjene
etimološke osvetlitve;
- didaktično koristne dodatke;
- novo, preglednejšo oblikovno ureditev;
- dva zemljevida antičnega sveta.
Prvič leta 2010 na spletu objavljena izdaja Doklerjevega
grško-slovenskega slovarja iz leta 1915 je bila med pripravljanjem
posodobljene različice bistveno popravljena in je prosto dostopna prek
portala Termania. Šolski grško-slovenski slovar iz leta 2015 trenutno
ni dostopen v elektronski obliki, saj na njegovi osnovi nastaja nov
grško-slovenski slovar, ki bo predvidoma v letu 2017 na voljo tako v
knjižni kot elektronski izdaji.


Dodatne informacije o seznamu SlovLit