[SlovLit] Vizualizacija citiranja in drugi DH-projekti -- Re: Matura -- Latinščina v osnovni šoli

[Miran Hladnik gmail]

http://kieranhealy.org/blog/archives/2013/06/18/a-co-citation-network-for-philosophy/
-- Kieran Healy: A Co-Citation Network for Philosophy. 18. jun. 2013
(vizualizacija citiranja v filozofiji).

http://miriamposner.com/blog/how-did-they-make-that/ -- Miriam Posner:
How did they make that? 29. avg. 2013 (seznam drugih
digitalnohumanističnih projektov: kritična izdaja, zbirka primarnih
virov, besedilna analiza, medijsko bogata pripoved, mapiranje).

===

Od: Igor Saksida <igor.saksida na guest.arnes.si>
Datum: 01. september 2015 10:06
Zadeva: RE: [SlovLit] Smrdi po klientelizmu
(http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005262.html)

Dragi kolega Jan, prav nič ni treba negodovati nad neznanjem kogar
koli; sam kar dobro poznam izhodišča in zgodovino argumentacije za
enoravninsko maturo (Slovenščina je prepomembna, da bi bila na nižji
ravni ipd.). Je pa rešitev, ki je v resnici zgolj ideološka,
nesmiselna, ker ta matura, ki jo imamo sedaj, pač ni na višji ravni.
Tega seveda v dveh stavkih ne morem dokazati, bi pa opozoril zgolj
npr. na dejstvo, da so materinščine pri mednarodni maturi na dveh
ravneh. Zato, da se jim dela škodo ali zato, ker v svetu vedo, da je
tudi materni jezik KOT PREDMET povezan z zmožnostmi in interesom
dijakov? Je pa zanimivo, da se v dobronamerni razpravi takoj uporablja
finte diskvalifikacij o nerazgledanosti ... Značilno za naš ceh, žal.

Vse dobro,
Igor Saksida.

---

Od: Darinka Ambrož <darinka.ambroz na guest.arnes.si>
Datum: 01. september 2015 17:31
Zadeva: Matura

Pridružujem se presenečanju kolega Jana Zoltana, kako presenetljivo
je, da bi se nekateri stanovski kolegi s tako"neznosno lahkostjo"
odpovedali dragoceni in s težavo pridobljeni pravici, da vsi slovenski
dijaki opravljajo maturitetni izpit iz materinščine na višjem nivoju.
Menda vendar ni potrebno posebaj utemeljevati, kaj to pomeni za status
predmeta v času, ko mnogi dijaki in njihovi starši menijo, da se
materinščine res ni treba učiti, saj jim v življenju ne bo prišla ne
vem kako prav.Ali se ne bomo takim razmišljanjem pridružili tudi
slovenisti? Kaj pomenijo dobre jezikovne kompetence in spoznavanje
koncentrirane človekove bivanjske izkušnje, ki ga ponuja dobro
zasnovan pouk književnosti za kvaliteto človeškega življenja v celoti,
najbrž ni treba dokazovati. Res je, da učitelji ne moremo naučiti vseh
dijakov toliko, da bi dosegli osem točk pri maturi, a tudi če bi bil
pouk na dveh nivojih, ne bi vsi dobili petice. Pa najbrž to tudi ni
namen naših prizadevanj, kajne? Strinjam se, da se vedno da stvari
izboljšati, ampak počnimo to s treznim razmislekom, da jih ne bomo
nepopravljivo poslabšali.

Darinka Ambrož

===

From: Cobec Aleksander <Aleksander.Cobec na rtvslo.si>
To: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>
Date: Wed, 2 Sep 2015 05:41:38 +0000
Subject: Latinščina v osnovni šoli

Čeprav latinščina velja za mrtev jezik, med nami živi veliko latinskih
izrazov. Pri številnih sploh ne bi pomislili, da lahko kaj pomenijo v
tem jeziku. Le redki vedo za pravi pomen besed, kot so vegeta, cockta,
Mercator, Emporium, avtobus, telefon in radirka. Čeprav latinščina
lahko razširi marsikatero področje znanja, poučevanje tega jezika v
osnovnih šolah zamira. V čem je smisel učenja latinščine, bomo na prvi
šolski dan vprašali dolgoletno učiteljica latinščine na Osnovni šoli
Prežihovega Voranca v Ljubljani Aleksandro Pirkmajer Slokan.

http://4d.rtvslo.si/arhiv/jezikovni-pogovori/174354227