[SlovLit] Slovenščina kot tuji jezik -- Koroška narečja -- Re: Kadar se ne strinjamo -- Re: SR 2015/1

[Miran gmail]

Od: Lingvistični krožek <lingvisticni.krozek na gmail.com>
Datum: 02. junij 2015 10:38
Zadeva: LK, 8. junij

LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 1070.
sestanek v ponedeljek, 8. junija, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3.
nadstropju Filozofske fakultete. Predavala bo dr. Elizabeta Jenko,
Institut za slavistiko Univerze na Dunaju. Tema predavanja:
Oblikoslovje kot izziv pri pouku slovenščine kot tujega jezika.
Vabljeni tudi študentje. Napovedujemo še en sestanek LK v ponedeljek,
15. junija 2015. To bo odprta razprava o (slovenski) terminologiji pri
Saussurju, ob nastajanju novega prevoda CLG. -- Chikako Shigemori
Bučar

===

Od: Hafner, Ana <Ana.Hafner na ff.uni-lj.si>
Datum: 02. junij 2015 11:50
Zadeva: FW: Predavanje profesorja Karničarja

Drage kolegice in kolegi!  V četrtek, 11. 6., bo ob 18. uri v dvorani
SAZU gostoval sveže upokojeni graški profesor dr. Ludvik Karničar s
predavanjem Ali so naša koroška narečja zapisana smrti?, na katerega
ste vljudno vabljeni.  Lep pozdrav vsem, Vera

===

From: Judita Trajber <jt na planet.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Tue, 2 Jun 2015 13:23:19 +0200 (CEST)
Zadeva: Odziv na vsebinsko zasnovo predavanja o "konfliktu" med
avtorjem in lektorjem
(http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005195.html)

Pozdravljeni, nadvse cenim delo lektorjev in če bi mene vprašali, bi bila vsaka
javna objava slovenskega besedila lektorirana, strošek lektoriranja
pa breme države. Tako v zvezi z vabilom Lektorskega društva Slovenije
na predavanje o konfliktu med lektorjem in naročnikom (avtorjem),
menim, da med avtorjem in lektorjem konflikt ni mogoč, ker je
konflikt mogoč samo med funkcionalno enakovrednima strankama, medtem
ko je lektor avtorjev jezikovni svetovalec, v razmerju do avtorja
je v podrejeni vlogi, lektorjev poseg v avtorjevo besedilo obstaja
samo na ravni predloga, nasveta, avtor predlog, nasvet preprosto
sprejme ali ne sprejme. Le v primeru, kadar se avtor in
lektor vnaprej dogovorita o sočasnem ustvarjanju skupnega besedila,
na način, da ob različnih pogledih "vržeta kovanec", gre za
skupno avtorstvo. Slednjega ne smemo zamenjevati s soavtorstvom,
do katerega pride, kadar nastopi v knjigi več avtorjev,
vsak s svojim lastnim prispevkom. Vprašanje odpora lektorjev do
"napak" avtorjevega besedila je potrebno obravnavati kot pravno
vprašanje, o njem bi lahko predaval specialist za področje
avtorskih pravic oziroma pogodbenega prava. Prepričana sem, da
bi znal podati rešitve, ki bi vnaprej preprečevale odpor, upor
tistih, ki imajo odlično znanje o pravopisu, skladnji, slogu
zoper avtorje "skropucal". Kajti manjka odločilni člen, to je plačnik.
Plačnik je običajno založnik, izdajatelj, ki se skuša iz različnih
razlogov izogniti uredniškemu delu (urednik odloča med avtorjem
in lektorjem) in zniževati stroške nastanka besedila, kar je
privedlo do sporne prakse, da se lektorsko delo plačuje na podlagi
avtorske pogodbe (manj dajatev), od tod pa že ni daleč do
bistvenega vprašanja, ali je lektoriranje svetovalno delo (ki
se ga obračunava po podjemni pogodbi ipd.) ali avtorsko delo.
Ne glede na to pa je zanimivo, da je lektorsko društvo poklicalo
predavati psihoterapevta. Pomislila sem, da gre morda za neozaveščeno
težavo lektorjev ženskega spola, torej lektoric, da se morajo
"podrediti" avtorjem, ki so ženskega spola, torej avtoricam,
morda celo manj privlačnim manj pametnim manj vplivnim itd.,
kot so same. No, če bo o tem predaval napovedani predavatelj,
menda znan agitator mačizma, bo gotovo požel sadove ...
Lep pozdrav, Judita Trajber

===

http://www.srl.si/ -- sveža številka Slavistične revije (2015/1;
http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005194.html) na spletu;
na dLib je dostopen arhiv revije do 2013, za zadnji dve leti pa se
obeta zdaj zdaj.