[SlovLit] Krpanova dediščina -- Re: Anton Bonaventura Jeglič

[Miran gmail]

https://sl.wikiversity.org/wiki/Arhiv -- v improvizirani arhiv
slavističnih objav sem dodal dvoje krpanoloških prispevkov: Martin
Krpan − slavinski faran Silva Faturja je iz leta 2005
(http://slov.si/doc/silvofatur_martinkrpan.docx), Martin Krpan Slavka
Petriča (http://slov.si/doc/petric_krpan2.docx) pa je s simpozija na
Blokah 18. aprila 2015. -- miran

---

Od:  <vlado na zrc-sazu.si>
Datum: 24. april 2015 13:20
Zadeva: Re: Krpanova resnica

V zvezi s Krpanovo resnico je pozornosti vreden tale dvogovor v Levstikovi
povesti:

Krpan: "To je bilo tacas, ko ste se vi peljali v Jeruzalem."
Cesar: "Bosa je ta! V Trst sem sel; za Jeruzalem toliko vem, kolikor za svojo
zadnjo uro."

Cesar Janez je sicer res sel samo v Trst, pac pa naj bi njegov veliki
predhodnik obiskal Jeruzalem v starofrancoski pesnitvi Romanje cesarja
Karla Velikega. Ko se je Janezov predhodnik vracal iz Jeruzalema, naj bi v
Carigradu naletel na cesarja Huga z zlatim plugom. Hugo naj bi Karla
povabil v svojo palaco, ki naj bi se na kolu obracala po vetru.

Pesnitev je bila prevedena v norvescino kot Karlamagnus saga in je nato
dala podlago za rusko bilino Volga in Mikula. Volga Svjatoslavgovic pri tem
ustreza staroruskemu knezu Olegu, znanemu iz Puskinove Pesmi o
modrem Olegu, medtem ko je ime Mikula Seljanovic bolj zapleteno. Na eni
strani se navezuje na Miklagardr, kar je varjasko ime za Carigrad in v
dobesednem prevodu pomeni Velegrad, priimek Seljaninovic pa glasovno ni
tako dalec od imena Solunjanin in je lahko eden od virov za sol Martina
Krpana.

Vlado Nartnik

===

From: "Zoran Božič" <zoran.bozic na guest.arnes.si>
To: <slovlit na ijs.si>
Date: Thu, 23 Apr 2015 22:58:53 +0200
Subject: Anton Bonaventura Jeglič
(http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005152.html)

Naj pristavim še svoj lonček. Cankarju je knezoškof Jeglič z nakupom in
zažigom Erotike naredil brezplačno reklamo, tako da je čez dve leti izdal še
ponatis. Res je Jeglič zaslužen za prvo popolno zasebno gimnazijo s
slovenskim učnim jezikom v Šentvidu (1905), a treba se je zavedati, da je
pred tem imela slovenščino kot učni jezik tudi na višji stopnji idrijska
realka (1901), da je prva meščanska šola s slovenščino kot učnim jezikom
nastala v Postojni (1906) in da je bila prva državna gimnazija s slovenskim
učnim jezikom ustanovljena v Gorici (1913). Primorci, Primorci! Knezoškofa
so liberalci najprej popljuvali ob ravnanju z Erotiko, ponovno pa čez deset
let, ko je napisal in izdal prvi slovenski spolni priročnik Pouk ženinom in
nevestam za srečen zakon. Čez tri dni so ga umaknili iz prodaje, je pa
doživel prevod v italijanski in hrvaški jezik. Skratka, kontroverzna, a
pomembna osebnost.