[SlovLit] Šivic Dular in Rode na Wpji -- Re: Nedostopno?

Čet Feb 26 12:24:45 CET 2015

Od: Matjaz Zaplotnik <matjaz.zaplotnik na siol.net>
Datum: 25. februar 2015 17.27
Zadeva: wikipedia ...

... je bogatejša za gesli o dveh častnih članih SdS. Vkup sem spravil
gesli Alenka Šivic Dular
(https://sl.wikipedia.org/wiki/Alenka_%C5%A0ivic_Dular) in Matej Rode
(https://sl.wikipedia.org/wiki/Matej_Rode).

 LP!

===

Od: Janko Klasinc <Janko.Klasinc na nuk.uni-lj.si>
Datum: 26. februar 2015 10.55
Zadeva: RE: Smrekar in Ljudska pravica
(http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005090.html)

Spoštovani dr. Hladnik,

Ilustracija Hinka Smrekarja je seveda prosta pravic, vendar gre pri
navedenem gradivu za poskenirano fotografijo, ki je nastala v 70-ih
letih 19. stoletja in jo hranimo v Kartografski in slikovni zbirki
NUK. Za fotografije, ki so nastale pred letom 1970 velja, da so proste
pravic, kar je nastalo kasneje pa ne - pravice ima fotograf (ne Hinko
Smrekar). Ker je navedena fotografija nastala po letu 70 smatramo, da
pravice še veljajo. Seveda bi bilo za nas lažje, da fotografije sploh
ne bi objavili, ampak ker želimo do našega gradiva ponuditi čim boljši
dostop, smo jo dali na voljo vsaj v prostorih NUK. Lahko jo še vedno
umaknemo, če se vam kot uporabniku zdi preveč moteča.

Časnik Ljudska pravica je eden od predhodnikov sedanjega časnika Delo.
Pravice na Ljudski pravici ima podjetje Delo d.d., ki pa nam je s
posebnim dogovorom dovolilo reproduciranje časnika v elektronski
obliki in dajanje na voljo uporabnikom v prostorih NUK. Enako
dovoljenje smo pridobili tudi za drugega predhodnika Dela - Slovenski
poročevalec - kot tudi za sam časnik Delo z vsemi prilogami. To
gradivo bomo digitalizirali v prihodnjih letih, v skladu z dogovorom
pa bo dostopno v prostorih NUK. Če z Delom ne bi podpisali dogovora,
tega gradiva sploh ne bi bilo na Digitalni knjižnici, uporabnikom pa
bi bili na voljo le fizični originali ali črno-bele kopije na
mikrofilmu, brez možnosti iskanja po besedilu.

Pri časniku Slovenski dom nismo mogli ugotoviti komu bi lahko danes še
pripadale pravice. Ker smo ocenili, da je tveganje za kršenje pravic
in morebitne odškodninske zahtevke nizko, smo ga objavili prosto. Če
bi se popolnoma držali zakonske podlage, tako "novega" gradiva brez
dovoljenja imetnikov pravic ne bi smeli dati na voljo niti v prostorih
NUK. Časnik smo vseeno objavili, ponovno, ker želimo omogočiti člim
boljši dostop do našega gradiva. Morda bi bilo bolje, da tudi to
publikacijo popolnoma umaknemo.

Če se vam zdi skrb za legitimne zakonsko določene pravice avtorjev in
založnikov neokusna, vam predlagam, da se z utemeljenim predlogom
sprememb Zakona o avtorski in sorodnih pravicah obrnete na
zakonodajalca. Trenutno ravno poteka javna obravnava sprememb ZASP (2.
alineja na povezavi):

http://www.mgrt.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/notranji_trg/predlogi_predpisov/sektor_za_gospodarsko_pravo_in_intelektualno_lastnino/

Zainteresirana javnost je pozvana, da posreduje predloge, komentarje
in dopolnitve na osnutek sprememb in dopolnitev do 17.3.2015.

Prosim vas tudi, da upoštevate, da v NUK pogosto precej liberalno
objavljamo gradivo na portalu dLib.si. Zato je dostopnega tudi precej
gradiva, ki je avtorsko pravno sporno. Gradiva, na katerem še veljajo
pravice, ne bi smeli dajati na voljo niti v prostorih NUK, vendar v
nekaterih primerih to storimo, da zagotovimo vsaj ta osnoven dostop. S
tem se na račun omogočanja boljšega dostopa pogosto izpostavljamo
tveganjem, česar seveda uporabniki Digitalne knjižnice ne zaznate. Kot
rečeno, bi gradivo, ki ga zaradi potencialnih tveganj dajemo na voljo
le v prostorih knjižnice, lahko tudi povsem umaknili. S tem bi se
izognili omenjenim tveganjem, kot tudi zamudnim pisanjem razlag,
kakršna moja zgornja. Mislim, da se vseeno bolj izplača našim
uporabnikom ponuditi nekatere digitalne kopije vsaj v prostorih NUK
kot sploh ne. Upam, da se strinjate.

Lep pozdrav,
Janko Klasinc
vodja Službe za razvoj in upravljanje digitalne knjižnice
Narodna in univerzitetna knjižnica

---

Spoštovani gospod Klasinc, najlepša hvala za izčrpna pojasnila.
Nikakor ne mislim, da so taka zamudna početja odveč, nasprotno, nujna
so, da se zavemo, kdo so oviralci prostega dostopa do kulturne
dediščine, in se jim postavimo po robu. Podpiram vaš poziv k spremembi
trenutne avtorske zakonodaje, ki izhaja zgolj iz interesov lastnikov
avtorskih pravic (ki predstavljajo 1 % populacije), zanemarja pa
interes javnosti, njene pravice do obveščenosti, sploh pa
civilizacijski cilj razgledane skupnosti, s katero ni mogoče lahko
manipulirati (tj. 99 % populacije). Veliko bi dosegli že s tem, da bi
ukinili tiste slovenske posebnosti v avtorski zakonodaji, ki
postavljajo slovenske intelektualne proizvode v mednarodno
neenakopravno pozicijo, npr. noro splošno prepoved reprodukcije
registrirane kulturne dediščine, ne glede na njeno starost; o
nesmislih zakonodaje pišem pod naslovom Licenciranje fotografij
(https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija#Licenciranje_fotografij)
in Fotografije kulturne dediščine
(https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija#Fotografije_kulturne_dedi.C5.A1.C4.8Dine).
Na spletu si npr. lahko ogledamo nemške planinske filme iz tridesetih
let, naših prvih dveh filmov iz istega časa, Triglavskih strmin in V
kraljestvu Zlatoroga, si pa ne moremo -- zakon, ki to prepoveduje, je
kulturna sabotaža.

Vesel sem vašega poguma, da se v pravno nejasnih primerih postavljate
na stran javnega interesa, in si želim, da bi pri tem še naprej
vztrajali, ne pa gradiva umikali zgolj iz spoštovanja črke kulturno
destruktivnega zakona. Od Digitalne knjižnice Slovenije je v veliki
meri odvisen naš projekt postavljanja slovenskega leposlovja na
Wikivir. Javno vprašanje, ki sem ga zastavil v zvezi z nedostopnim
gradivom, razumite prosim zato kot izraz naše podpore pri
digitalizaciji kuturne dediščine. Ker več stavim na dobre namene
kulturnoozaveščenih posameznikov in inštitucij kot na zakonsko
prisilo, pozivam lastnika avtorskih pravic v obeh izpostavljenih
primerih, tj. fotografij Smrekarjevih karikatur in časopisa Delo, ki
drži roko nad Ljudsko pravico, da materialno škodo, ki bi jima jo
povzročila odpoved pravicam, pretehtata z moralnim kapitalom, ki bi ga
pridobila z navedbo svojega imena ob fotografijah in časopisu v prosti
uporabi. -- miran hladnik