[SlovLit] Prva svetovna vojna -- O Šalamunu -- Kitajščina in cenzura -- Javni : zasebni interes

[Miran gmail]

http://www.lepa-beseda.si/prva_svetovna_vojna.php -- štiri  knjige
literarne zgodovinarke Marjete Žebovec o tematizaciji prve svetovne
vojne. O knjigah smo na Slovlitu lani že poročali
(http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2014/004928.html), tule pa
kažemo na zgledno urejeno avtoričino spletišče in na njeno serijo
knjig Slovenski književniki
(http://www.lepa-beseda.si/knizevniki.php), ki nam pride prav pri
pisanju gesel za Wikipedijo. Interesenti se bodo znali priklikati tudi
do naročilnice.

===

Od: Neva Zaghet <nevazaghet na gmail.com>
Datum: 24. februar 2015 21.00
Zadeva: Vecer o Tomazu Salamunu v Trstu

Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm vabi  na večer Šalamunove
poezije in na pogovor o njej. Sodelovali bodo literarni zgodovinar
Boris Paternu, pesnika Marko Kravos in Marij Čuk ter prevajalka Darja
Betocchi. Pesmi bo bral Marijan Kravos. Sečanje bo v torek, 3. marca
2015, ob 17. uri  v Narodnem domu  (Ul. F. Filzi 14, Trst).

Neva Zaghet (tajnica SD)

===

Od: Cobec Aleksander <Aleksander.Cobec na rtvslo.si>
Datum: 25. februar 2015 08.36
Zadeva:     Kitajski jezik in cenzura na internetu
To: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>

Na internetu se je oblikovala posebna oblika jezika, za katerega so
med drugim značilne besedne igre. Zanje je še posebej dovzeten
kitajski jezik. Ustaljene besede dobivajo na kitajskem internetu nove
pomene, nekaj številk pa zadostuje za cele besedne zveze. Na ta način
je lahko mogoče celo obiti cenzuro kitajskega interneta. O posebnostih
sporazumevanja na kitajskem medmrežju z Matejo Petrovčič s Katedre za
sinologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Povezava do oddaje:
http://4d.rtvslo.si/#arhiv/jezikovni-pogovori/174321558

===

Ne tako zelo poredko se zgodi, da oseba, ki je predmet enciklopedične
obravnave, izrazi željo po izbirsu ali celo zahteva izbris gesla o
sebi, ne morebiti zaradi osebnih podatkov, ampak preprosto noče, da bi
bila njena publicistična in druga javna dejavnost (naslovi objavljenih
knjig in člankov, družbene funkcije) enciklopedično dokumentirana. Na
angleški Wikipediji sem iskal, kako uredniki v takih primerih ravnajo,
pa takega primera nisem našel. Gre za specifično slovensko željo po
umiku v zavetje zasebnosti? Javna osebnost (termin je pravno
izmuzljiv, gl. https://de.wikipedia.org/wiki/Person_des_%C3%B6ffentlichen_Lebens)
se sicer lahko v nekem trenutku odreče svojemu minulemu delu, gotovo
pa je nerealno (in tudi pravno nevzdržno?) pričakovati, da bo skupnost
upoštevala njeno zahtevo po izbrisu iz javne zavesti. Ima kdo s tem
osebne izkušnje? Mnenje? -- miran