[SlovLit] Koncept novega slovarja -- Svetokriškega pridiga -- Izgubljeni bralec

[Miran gmail]

Od: Marko Snoj <marko.snoj na zrc-sazu.si>
Datum: 03. februar 2015 08.22
Zadeva: Koncept novega slovarja

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je 29. januarja
2015 predstavil osnutek koncepta za novi slovar slovenskega jezika
članom uredniškega odbora. Več o dogodku na http://www.sazu.si/

===

From: Matija Ogrin <matija.ogrin na zrc-sazu.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Mon, 02 Feb 2015 11:48:15 +0100
Subject: predavanje: 300. obletnica Svetokriškega

Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja vas vljudno vabi na
predavanje dr. Alena Albina Širce JANEZ SVETOKRIŠKI IN EVROPSKA
BAROČNA PRIDIGA. Predavanje bo v četrtek, 5. februarja 2015, ob 12.
uri v Mali dvorani Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, Novi trg 4,
Ljubljana.

Janez Krstnik iz Sv. Križa, bolj znan kot Janez Svetokriški, je
nedvomno največji slovenski baročni pisec. Njegovo delo Sveti
priročnik (Sacrum promptuarium) obsega 233 pridig, natisnjenih v petih
zvezkih na približno 2800 straneh. Gre za delo, ki spada v okviru
evropske baročne literature med vrhunske dosežke govorništva.
Primerjava z vodilnimi evropskimi pridigarji 17. stoletja, kot so
Pierre de Besse, Girolamo Mautini da Narni, Prokopij iz Templina itn.,
to nedvomno potrjuje. Za celovitejše razumevanje omenjenih slovenskih
pridig pa se je treba seznaniti tudi s tedanjim kapucinskim idejnim in
praktičnim svetom, ki mu je pripadal Janez iz Sv. Križa, še zlasti z
duhovnostjo, ki je začetek in konec vsakršne homiletične dejavnosti.

Dr. Alen Albin Širca je leta 2012 doktoriral iz literarnih ved na
Oddelku za primerjalno književnost Filozofske fakultete v Ljubljani.
Ukvarja se zlasti z raziskovanjem krščanske duhovnosti in njenimi
manifestacijami v literaturi, filozofiji in teologiji. Je avtor dveh
znanstvenih monografij (Teopoetika, 2007, in Brezdanji val, 2012).
Poleg tega tudi prevaja strokovno in leposlovno literaturo s področja
krščanske filozofije in duhovnosti. Trenutno je zaposlen na Univerzi
na Primorskem, kjer v okviru podoktorskega študija raziskuje slovensko
baročno književnost.

===

Od: Knjigarna Litera <info na knjigarna-litera.org>
Datum: 02. februar 2015 10.17
Zadeva: IZGUBLJENI BRALEC V KNJIŽNICI OTONA ZUPANČIČA

Založba Litera 5. 2. ob 18.00 uri vabi v knjižnico Otona Zupančiča, na
pogovor s Samom Rugljem, avtorjem eseja o slovenskem založništvu v
kriznih časih Izgubljeni bralec. Pogovor z avtorjem bo vodil urednik
založbe Litera Orlando URŠIČ.

Dr. Samo Rugelj, v javnosti vse bolj prepoznaven kot strokovnjak na
področju knjižnega založništva, je po letu 2010 začel predavati na
filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je tega leta doktoriral s temo
Optimizacija družbenoekonomskih učinkov javnih vlaganj v slovensko
založništvo. Dela kot založnik ter knjižni urednik in je avtor
številnih člankov in knjig s področja filma in knjižnega založništva,
še najbolj sveža je njegova strokovna monografija s področja
slovenskega knjižnega založništva z naslovom Za vsako besedo cekin?
(Cankarjeva založba, 2010). V eseju Izgubljeni bralec avtor skuša
odgovoriti na vprašanje, kaj botruje vse večji eroziji resnega,
reflektiranega bralca, ki je za svojo bralsko izkušnjo pripravljen
knjigo tudi kupiti. Pri tem posebno pozornost posveča obdobju od leta
2010 do 2014, torej času finančne in ekonomske krize, ki ga
marsikatera slovenska založba ni preživela. Kot urednik z založniško
izkušnjo si zastavlja tudi vprašanje, kaj bi za ponovno pridobitev
bralca in torej tudi kupca, lahko naredila branža sama, pri čemer nam
postreže z izčrpnimi kvantitativnimi in kvalitativnimi ter
primerjalnimi podatki o slovenskem založništvu in knjigotrštvu, o
specifiki slovenskega knjižnega trga, o učinkih državnega
sofinanciranja branže, sprašuje pa se tudi o učinkih nedavno
sprejetega zakona o enotni ceni knjige na tako specifičnem knjižnem
trgu, kot je slovenski. Z jezikom, ki ni le suhoparno strokoven ter s
posebno iskro, ki jo ima Samo Rugelj kot ustvarjalec avtorskih knjig,
esej Izgubljeni bralec ne bo pritegnil le raziskovalcev in študentov,
pač pa tudi širši krog bralcev. Tudi izgubljenih.